Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

15.08.2019 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Dunaj   Olbrich   Wagner   Otto Wagner

Čas slovesa od domačih in Ljubljane se je pomaknil v začetek septembra. Prva misel, ko je stopil na ploščad Južnega kolodvora, je bila, da si mora najti stanovanje. Po časopisnih oglasih se je odločil za razmeroma oddaljeni Währing, da si ogleda oglaševano stanovanje. Bilo je nekaj večje od onega pri gospe Conradt, kar mu je ustrezalo, saj je računal, da se mu bo v kratkem, ko konča svojo vojaščino, pridružil še Janez. Bilo je suho in z nekaj pleskarskimi posegi bi utegnilo biti še bolj prijazno za delo in vsakdanje funkcioniranje. Z lastnikom sta si segla v roke. Vplačal je nekaj najemnine vnaprej in si zagotovil, da se utegne glede izbire stanovanja morda še premisliti. Potem je se je sredi dopoldneva odpravil še na akademijo. S precej nelagodja in bojazni je potrkal na vrata Wagnerjevega ateljeja. Profesor in vsi navzoči arhitekti, risarji, pomočniki so vstali in mu šli naproti. Wagner mu je s težko desnico segel v roko. Pristopili so še drugi, ga posadili medse, on pa jim je moral pripovedovati o vtisih, o ljudeh, navadah, o stari italijanski umetnosti in še posebej o arhitekturi, pa spet o hrani in vinu – ženskih tem se pri njem seveda niso upali načenjati.

 

Da bi bil kar se da prepričljiv, je med pripovedovanjem iz svoje mape vlekel risbe eno za drugo in jih polagal na mizo, tako da je s tistimi, ki jih je bil poslal v seminar že med potovanjem, pokril celo površino. Ustavil se je pri mnogih podrobnostih, jih vneto pojasnjeval in za na konec priložil še tisti zadnji dve risbi načrtovane okolice sv. Petra, izdelani v Ljubljani ter jih označil za svoj prvi prispevek k urbanistiki v potresu močno razrušene Ljubljane. V ateljeju se je razlegel aplavz, zaploskal je tudi profesor, v tem pa so jih kolegi že začeli nositi na veliko leseno tablo, da bodo tam na ogled še drugim, zlasti študentom, ki so občasno prihajali v seminar. Jože jih je s kapljico lepila lepil na desko, ker jih ni želel prebadati z risalnimi žebljički. Z njihovimi prevelikimi glavicami bi uničil vtis pogosto zelo nežno risanih skic. Ko je končal, so se pred njimi zgnetli kolegi in jih poltiho komentirali med sabo. V risalnici je postalo ozračje kar slovesno. Jože se je ozrl po profesorju, ki je obsedel za svojo mizo, opazoval dogajanje pred tablo in mu pomenljivo pokimal, rekel pa ni nič.

 

Tega, kar je prinesel iz Italije, se mu tudi po ponovnem ogledu ni treba sramovati. Kolegi so s svojim ravnanjem in zanimanjem zanje pokazali svoje. Opazil pa je nekaj drugega, nekaj se je spremenilo v ozračju, a ne zaradi novih obrazov, ki jih je videl med starimi znanci, temveč zaradi nečesa drugega, kar si ni znal prav razložiti. Je nastala sprememba pri Wagnerju in med njegovimi sodelavci ali v njem; nemara kar pri obeh? Prisedel je k profesorju, ta pa mu je najprej izrekel sožalje ob materini smrti in ga zaupno povpraševal o razmerah doma, o bratih in sestri pa tudi, ali si je že uredil stanovanje. Vprašal ga je, ali potrebuje še kaj časa za selitev, pa mu je Jože odvrnil da ne, da se bo dogovoril s kakšnim soboslikarjem za beljenje in dekoriranje sten, in da v stanovanju, ko se bodo dela začela, najbrž že naslednjega dne, tako ne bo imel kaj početi. Wagner je pokimal, mu stisnil roko in rekel, da ga je resnično vesel in da to ni fraza. Opozoril ga je, da ga čaka še veliko dela in da ima morda zanj še majhno presenečenje in odšel.

 

Naslednjega dne je so ga zbudili pleskarji. Natančno jim je razložil, kako naj poslikajo veliki prostor in jim pustil listek z označenimi barvami ploskev: lomljena bela in na njej čisto navaden srebrnosiv vzorec, druge sobe pa le belo, morda mešano z nekaj sive. Obljubili so mu, da bodo vse opravili v dveh, treh dneh, on pa jim je omenil, da mora tu prespati in naj mu pustijo prosto pot do postelje. Domenjeno!

 

Potem je šel na akademijo in v Wagnerjev atelje ter ga za svojo nekdanjo mizo počakal, da pride. Počasi so se nabirali risarji, med njimi kar nekaj arhitektov z diplomami in naposled je prispel profesor v družbi s svojim sinom, Ottom mlajšim. Predstavil mu ga je in omenil, da bo pozneje sam pojasnil, zakaj je prišel (to je bilo torej tisto presenečenje, ki ga je napovedoval). Najprej pa o tem, kaj naj bi Jože delal pri njem. Omenil je, da je zanj cestna železnica končana zgodba. Izročil ga je gospodu Olbrichu, ki je več kot primeren za dokončanje, svetoval pa mu je tudi, naj za sodelovanje pridobi še njega, Plečnika. Nihče da ne pozna projekta bolje od njega in zdaj, spočit, bi utegnil doprinesti še kaj svežega, ali ne? Še tega dne pričakuje gospoda Olbricha; tedaj se bosta pogovorila o podrobnostih. Vse plane je že dal preseliti v njegov biro. Kar pa zadeva delo s profesorjem, ga čaka načrtovanje nove akademije za upodabljajočo umetnost, verjetno kar nov projekt, ker z onim z lanskega leta ni bilo nič. Več upanja goji pri načrtih za novo moderno galerijo, ki naj bi jo bilo treba kar takoj vzeti v delo. Več, če bo treba pa še potem, ko se pomeni še z njegovim sinom.

 

Mladi Wagner je tedaj primaknil svoj stol bliže k Plečnikovi mizi. Nagovoril ga je, kako je vesel, da ga je končno spoznal. Oče da mu je večkrat pripovedoval o njem in ga spodbujal, naj ga po njegovem povratku iz Italije povabi za družabnika v načrtovalskem podjetju, ki ga namerava ustanoviti v kratkem. Seveda ga zanimalo, kaj pričakuje od njega, on pa mu je odvrnil, da pričakuje solidno in vestno delo arhitekta na nalogah, ki bi si jih pridobila. On da je pozidal že nekaj hiš, ima zveze, ne nazadnje mu je oče obljubil, da jima bo odstopil kakšno naročilo. Želel si je, da bi kolikor le mogoče kmalu vpeljala skupni atelje in se postavila na svoje noge. Zida se tu na veliko, je menil in pristavil, da ne misli, da bi morala stradati. Plečnik je ob tem pomislil, da bi mu izkušnje z delom z naročniki in sploh s poslovanjem prišle kar prav, tudi če bi se potem osamosvojil, kar si je ves čas najbolj želel, in je privolil. Otto mlajši mu je obljubil, da bo naslednjič prišel s papirji, ki jih bo treba podpisati, formalnosti pač in tedaj bi se pogovorila o tekočih nalogah. Eno da ga že kar priganja in ga zanima, kaj si Jože misli o njem.

 

Ni še utegnil niti premisliti, v kaj se je pravkar spustil, že je bil na vratih Olbrich z velikim zvitkom načrtov v rokah. Pozdravil ga je in se napotil k profesorjevi mizi. Izmenjala sta nekaj besed in že je prisedel k Plečniku. Šel je naravnost k stvari. Zelo bi ga veselilo, če bi se k preostanku skupine, ki je delala na načrtih, pridružil še on. Od vseh najbolj stavi nanj, na njegove izkušnje in sposobnosti. Plečnika je zanimalo, zakaj vsa ta zmešnjava. Zakaj naenkrat profesorju ni več do nadaljevanja velikega projekta. Olbrich najprej ni hotel govoriti o tem, češ naj profesor sam pojasni razloge za odpoved. Ker pa je še naprej vrtal, se je nagnil k njemu in mu skoraj šepetaje povedal, za kaj je šlo. Oni, in je pokazal s prstom navzgor, so začeli stokati zaradi financ, da pri Wagnerju vse predrago projektirajo in začeli pritiskati nanj, naj opusti prekomplicirane detajle, naj uporabi cenejše materiale – stara pesem – pa se je po nekaj resnih prepirih naveličal in jim zabrusil: "Dosti je, kar drugega si poiščite!"

 

Potem so uvideli, da so šli predaleč in so poslali k njemu celo delegacijo, da bi ga preprosili, naj si premisli.

 

"Ne!" jim je rekel, "Kar sem rekel, sem rekel!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
11
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
7
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder ne bi smel postati generalni direktor Kliničnega centra, saj je bil na to mesto imenovan nezakonito!
11
24.09.2019 23:25
Aleš Šabeder, ki se te dni v New Yorku hvali, kako izjemno imamo v Sloveniji urejeno zdravstveno varstvo, je bil natankoleto in ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
12
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,962
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,610
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,062
04/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,899
05/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,600
06/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,364
07/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,477
08/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 860
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,065
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 958