Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

15.08.2019 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Dunaj   Olbrich   Wagner   Otto Wagner

Čas slovesa od domačih in Ljubljane se je pomaknil v začetek septembra. Prva misel, ko je stopil na ploščad Južnega kolodvora, je bila, da si mora najti stanovanje. Po časopisnih oglasih se je odločil za razmeroma oddaljeni Währing, da si ogleda oglaševano stanovanje. Bilo je nekaj večje od onega pri gospe Conradt, kar mu je ustrezalo, saj je računal, da se mu bo v kratkem, ko konča svojo vojaščino, pridružil še Janez. Bilo je suho in z nekaj pleskarskimi posegi bi utegnilo biti še bolj prijazno za delo in vsakdanje funkcioniranje. Z lastnikom sta si segla v roke. Vplačal je nekaj najemnine vnaprej in si zagotovil, da se utegne glede izbire stanovanja morda še premisliti. Potem je se je sredi dopoldneva odpravil še na akademijo. S precej nelagodja in bojazni je potrkal na vrata Wagnerjevega ateljeja. Profesor in vsi navzoči arhitekti, risarji, pomočniki so vstali in mu šli naproti. Wagner mu je s težko desnico segel v roko. Pristopili so še drugi, ga posadili medse, on pa jim je moral pripovedovati o vtisih, o ljudeh, navadah, o stari italijanski umetnosti in še posebej o arhitekturi, pa spet o hrani in vinu – ženskih tem se pri njem seveda niso upali načenjati.

 

Da bi bil kar se da prepričljiv, je med pripovedovanjem iz svoje mape vlekel risbe eno za drugo in jih polagal na mizo, tako da je s tistimi, ki jih je bil poslal v seminar že med potovanjem, pokril celo površino. Ustavil se je pri mnogih podrobnostih, jih vneto pojasnjeval in za na konec priložil še tisti zadnji dve risbi načrtovane okolice sv. Petra, izdelani v Ljubljani ter jih označil za svoj prvi prispevek k urbanistiki v potresu močno razrušene Ljubljane. V ateljeju se je razlegel aplavz, zaploskal je tudi profesor, v tem pa so jih kolegi že začeli nositi na veliko leseno tablo, da bodo tam na ogled še drugim, zlasti študentom, ki so občasno prihajali v seminar. Jože jih je s kapljico lepila lepil na desko, ker jih ni želel prebadati z risalnimi žebljički. Z njihovimi prevelikimi glavicami bi uničil vtis pogosto zelo nežno risanih skic. Ko je končal, so se pred njimi zgnetli kolegi in jih poltiho komentirali med sabo. V risalnici je postalo ozračje kar slovesno. Jože se je ozrl po profesorju, ki je obsedel za svojo mizo, opazoval dogajanje pred tablo in mu pomenljivo pokimal, rekel pa ni nič.

 

Tega, kar je prinesel iz Italije, se mu tudi po ponovnem ogledu ni treba sramovati. Kolegi so s svojim ravnanjem in zanimanjem zanje pokazali svoje. Opazil pa je nekaj drugega, nekaj se je spremenilo v ozračju, a ne zaradi novih obrazov, ki jih je videl med starimi znanci, temveč zaradi nečesa drugega, kar si ni znal prav razložiti. Je nastala sprememba pri Wagnerju in med njegovimi sodelavci ali v njem; nemara kar pri obeh? Prisedel je k profesorju, ta pa mu je najprej izrekel sožalje ob materini smrti in ga zaupno povpraševal o razmerah doma, o bratih in sestri pa tudi, ali si je že uredil stanovanje. Vprašal ga je, ali potrebuje še kaj časa za selitev, pa mu je Jože odvrnil da ne, da se bo dogovoril s kakšnim soboslikarjem za beljenje in dekoriranje sten, in da v stanovanju, ko se bodo dela začela, najbrž že naslednjega dne, tako ne bo imel kaj početi. Wagner je pokimal, mu stisnil roko in rekel, da ga je resnično vesel in da to ni fraza. Opozoril ga je, da ga čaka še veliko dela in da ima morda zanj še majhno presenečenje in odšel.

 

Naslednjega dne je so ga zbudili pleskarji. Natančno jim je razložil, kako naj poslikajo veliki prostor in jim pustil listek z označenimi barvami ploskev: lomljena bela in na njej čisto navaden srebrnosiv vzorec, druge sobe pa le belo, morda mešano z nekaj sive. Obljubili so mu, da bodo vse opravili v dveh, treh dneh, on pa jim je omenil, da mora tu prespati in naj mu pustijo prosto pot do postelje. Domenjeno!

 

Potem je šel na akademijo in v Wagnerjev atelje ter ga za svojo nekdanjo mizo počakal, da pride. Počasi so se nabirali risarji, med njimi kar nekaj arhitektov z diplomami in naposled je prispel profesor v družbi s svojim sinom, Ottom mlajšim. Predstavil mu ga je in omenil, da bo pozneje sam pojasnil, zakaj je prišel (to je bilo torej tisto presenečenje, ki ga je napovedoval). Najprej pa o tem, kaj naj bi Jože delal pri njem. Omenil je, da je zanj cestna železnica končana zgodba. Izročil ga je gospodu Olbrichu, ki je več kot primeren za dokončanje, svetoval pa mu je tudi, naj za sodelovanje pridobi še njega, Plečnika. Nihče da ne pozna projekta bolje od njega in zdaj, spočit, bi utegnil doprinesti še kaj svežega, ali ne? Še tega dne pričakuje gospoda Olbricha; tedaj se bosta pogovorila o podrobnostih. Vse plane je že dal preseliti v njegov biro. Kar pa zadeva delo s profesorjem, ga čaka načrtovanje nove akademije za upodabljajočo umetnost, verjetno kar nov projekt, ker z onim z lanskega leta ni bilo nič. Več upanja goji pri načrtih za novo moderno galerijo, ki naj bi jo bilo treba kar takoj vzeti v delo. Več, če bo treba pa še potem, ko se pomeni še z njegovim sinom.

 

Mladi Wagner je tedaj primaknil svoj stol bliže k Plečnikovi mizi. Nagovoril ga je, kako je vesel, da ga je končno spoznal. Oče da mu je večkrat pripovedoval o njem in ga spodbujal, naj ga po njegovem povratku iz Italije povabi za družabnika v načrtovalskem podjetju, ki ga namerava ustanoviti v kratkem. Seveda ga zanimalo, kaj pričakuje od njega, on pa mu je odvrnil, da pričakuje solidno in vestno delo arhitekta na nalogah, ki bi si jih pridobila. On da je pozidal že nekaj hiš, ima zveze, ne nazadnje mu je oče obljubil, da jima bo odstopil kakšno naročilo. Želel si je, da bi kolikor le mogoče kmalu vpeljala skupni atelje in se postavila na svoje noge. Zida se tu na veliko, je menil in pristavil, da ne misli, da bi morala stradati. Plečnik je ob tem pomislil, da bi mu izkušnje z delom z naročniki in sploh s poslovanjem prišle kar prav, tudi če bi se potem osamosvojil, kar si je ves čas najbolj želel, in je privolil. Otto mlajši mu je obljubil, da bo naslednjič prišel s papirji, ki jih bo treba podpisati, formalnosti pač in tedaj bi se pogovorila o tekočih nalogah. Eno da ga že kar priganja in ga zanima, kaj si Jože misli o njem.

 

Ni še utegnil niti premisliti, v kaj se je pravkar spustil, že je bil na vratih Olbrich z velikim zvitkom načrtov v rokah. Pozdravil ga je in se napotil k profesorjevi mizi. Izmenjala sta nekaj besed in že je prisedel k Plečniku. Šel je naravnost k stvari. Zelo bi ga veselilo, če bi se k preostanku skupine, ki je delala na načrtih, pridružil še on. Od vseh najbolj stavi nanj, na njegove izkušnje in sposobnosti. Plečnika je zanimalo, zakaj vsa ta zmešnjava. Zakaj naenkrat profesorju ni več do nadaljevanja velikega projekta. Olbrich najprej ni hotel govoriti o tem, češ naj profesor sam pojasni razloge za odpoved. Ker pa je še naprej vrtal, se je nagnil k njemu in mu skoraj šepetaje povedal, za kaj je šlo. Oni, in je pokazal s prstom navzgor, so začeli stokati zaradi financ, da pri Wagnerju vse predrago projektirajo in začeli pritiskati nanj, naj opusti prekomplicirane detajle, naj uporabi cenejše materiale – stara pesem – pa se je po nekaj resnih prepirih naveličal in jim zabrusil: "Dosti je, kar drugega si poiščite!"

 

Potem so uvideli, da so šli predaleč in so poslali k njemu celo delegacijo, da bi ga preprosili, naj si premisli.

 

"Ne!" jim je rekel, "Kar sem rekel, sem rekel!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.760
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.489
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.843
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.595
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.767
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.361
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.246