Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

15.08.2019 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Dunaj   Olbrich   Wagner   Otto Wagner

Čas slovesa od domačih in Ljubljane se je pomaknil v začetek septembra. Prva misel, ko je stopil na ploščad Južnega kolodvora, je bila, da si mora najti stanovanje. Po časopisnih oglasih se je odločil za razmeroma oddaljeni Währing, da si ogleda oglaševano stanovanje. Bilo je nekaj večje od onega pri gospe Conradt, kar mu je ustrezalo, saj je računal, da se mu bo v kratkem, ko konča svojo vojaščino, pridružil še Janez. Bilo je suho in z nekaj pleskarskimi posegi bi utegnilo biti še bolj prijazno za delo in vsakdanje funkcioniranje. Z lastnikom sta si segla v roke. Vplačal je nekaj najemnine vnaprej in si zagotovil, da se utegne glede izbire stanovanja morda še premisliti. Potem je se je sredi dopoldneva odpravil še na akademijo. S precej nelagodja in bojazni je potrkal na vrata Wagnerjevega ateljeja. Profesor in vsi navzoči arhitekti, risarji, pomočniki so vstali in mu šli naproti. Wagner mu je s težko desnico segel v roko. Pristopili so še drugi, ga posadili medse, on pa jim je moral pripovedovati o vtisih, o ljudeh, navadah, o stari italijanski umetnosti in še posebej o arhitekturi, pa spet o hrani in vinu – ženskih tem se pri njem seveda niso upali načenjati.

 

Da bi bil kar se da prepričljiv, je med pripovedovanjem iz svoje mape vlekel risbe eno za drugo in jih polagal na mizo, tako da je s tistimi, ki jih je bil poslal v seminar že med potovanjem, pokril celo površino. Ustavil se je pri mnogih podrobnostih, jih vneto pojasnjeval in za na konec priložil še tisti zadnji dve risbi načrtovane okolice sv. Petra, izdelani v Ljubljani ter jih označil za svoj prvi prispevek k urbanistiki v potresu močno razrušene Ljubljane. V ateljeju se je razlegel aplavz, zaploskal je tudi profesor, v tem pa so jih kolegi že začeli nositi na veliko leseno tablo, da bodo tam na ogled še drugim, zlasti študentom, ki so občasno prihajali v seminar. Jože jih je s kapljico lepila lepil na desko, ker jih ni želel prebadati z risalnimi žebljički. Z njihovimi prevelikimi glavicami bi uničil vtis pogosto zelo nežno risanih skic. Ko je končal, so se pred njimi zgnetli kolegi in jih poltiho komentirali med sabo. V risalnici je postalo ozračje kar slovesno. Jože se je ozrl po profesorju, ki je obsedel za svojo mizo, opazoval dogajanje pred tablo in mu pomenljivo pokimal, rekel pa ni nič.

 

Tega, kar je prinesel iz Italije, se mu tudi po ponovnem ogledu ni treba sramovati. Kolegi so s svojim ravnanjem in zanimanjem zanje pokazali svoje. Opazil pa je nekaj drugega, nekaj se je spremenilo v ozračju, a ne zaradi novih obrazov, ki jih je videl med starimi znanci, temveč zaradi nečesa drugega, kar si ni znal prav razložiti. Je nastala sprememba pri Wagnerju in med njegovimi sodelavci ali v njem; nemara kar pri obeh? Prisedel je k profesorju, ta pa mu je najprej izrekel sožalje ob materini smrti in ga zaupno povpraševal o razmerah doma, o bratih in sestri pa tudi, ali si je že uredil stanovanje. Vprašal ga je, ali potrebuje še kaj časa za selitev, pa mu je Jože odvrnil da ne, da se bo dogovoril s kakšnim soboslikarjem za beljenje in dekoriranje sten, in da v stanovanju, ko se bodo dela začela, najbrž že naslednjega dne, tako ne bo imel kaj početi. Wagner je pokimal, mu stisnil roko in rekel, da ga je resnično vesel in da to ni fraza. Opozoril ga je, da ga čaka še veliko dela in da ima morda zanj še majhno presenečenje in odšel.

 

Naslednjega dne je so ga zbudili pleskarji. Natančno jim je razložil, kako naj poslikajo veliki prostor in jim pustil listek z označenimi barvami ploskev: lomljena bela in na njej čisto navaden srebrnosiv vzorec, druge sobe pa le belo, morda mešano z nekaj sive. Obljubili so mu, da bodo vse opravili v dveh, treh dneh, on pa jim je omenil, da mora tu prespati in naj mu pustijo prosto pot do postelje. Domenjeno!

 

Potem je šel na akademijo in v Wagnerjev atelje ter ga za svojo nekdanjo mizo počakal, da pride. Počasi so se nabirali risarji, med njimi kar nekaj arhitektov z diplomami in naposled je prispel profesor v družbi s svojim sinom, Ottom mlajšim. Predstavil mu ga je in omenil, da bo pozneje sam pojasnil, zakaj je prišel (to je bilo torej tisto presenečenje, ki ga je napovedoval). Najprej pa o tem, kaj naj bi Jože delal pri njem. Omenil je, da je zanj cestna železnica končana zgodba. Izročil ga je gospodu Olbrichu, ki je več kot primeren za dokončanje, svetoval pa mu je tudi, naj za sodelovanje pridobi še njega, Plečnika. Nihče da ne pozna projekta bolje od njega in zdaj, spočit, bi utegnil doprinesti še kaj svežega, ali ne? Še tega dne pričakuje gospoda Olbricha; tedaj se bosta pogovorila o podrobnostih. Vse plane je že dal preseliti v njegov biro. Kar pa zadeva delo s profesorjem, ga čaka načrtovanje nove akademije za upodabljajočo umetnost, verjetno kar nov projekt, ker z onim z lanskega leta ni bilo nič. Več upanja goji pri načrtih za novo moderno galerijo, ki naj bi jo bilo treba kar takoj vzeti v delo. Več, če bo treba pa še potem, ko se pomeni še z njegovim sinom.

 

Mladi Wagner je tedaj primaknil svoj stol bliže k Plečnikovi mizi. Nagovoril ga je, kako je vesel, da ga je končno spoznal. Oče da mu je večkrat pripovedoval o njem in ga spodbujal, naj ga po njegovem povratku iz Italije povabi za družabnika v načrtovalskem podjetju, ki ga namerava ustanoviti v kratkem. Seveda ga zanimalo, kaj pričakuje od njega, on pa mu je odvrnil, da pričakuje solidno in vestno delo arhitekta na nalogah, ki bi si jih pridobila. On da je pozidal že nekaj hiš, ima zveze, ne nazadnje mu je oče obljubil, da jima bo odstopil kakšno naročilo. Želel si je, da bi kolikor le mogoče kmalu vpeljala skupni atelje in se postavila na svoje noge. Zida se tu na veliko, je menil in pristavil, da ne misli, da bi morala stradati. Plečnik je ob tem pomislil, da bi mu izkušnje z delom z naročniki in sploh s poslovanjem prišle kar prav, tudi če bi se potem osamosvojil, kar si je ves čas najbolj želel, in je privolil. Otto mlajši mu je obljubil, da bo naslednjič prišel s papirji, ki jih bo treba podpisati, formalnosti pač in tedaj bi se pogovorila o tekočih nalogah. Eno da ga že kar priganja in ga zanima, kaj si Jože misli o njem.

 

Ni še utegnil niti premisliti, v kaj se je pravkar spustil, že je bil na vratih Olbrich z velikim zvitkom načrtov v rokah. Pozdravil ga je in se napotil k profesorjevi mizi. Izmenjala sta nekaj besed in že je prisedel k Plečniku. Šel je naravnost k stvari. Zelo bi ga veselilo, če bi se k preostanku skupine, ki je delala na načrtih, pridružil še on. Od vseh najbolj stavi nanj, na njegove izkušnje in sposobnosti. Plečnika je zanimalo, zakaj vsa ta zmešnjava. Zakaj naenkrat profesorju ni več do nadaljevanja velikega projekta. Olbrich najprej ni hotel govoriti o tem, češ naj profesor sam pojasni razloge za odpoved. Ker pa je še naprej vrtal, se je nagnil k njemu in mu skoraj šepetaje povedal, za kaj je šlo. Oni, in je pokazal s prstom navzgor, so začeli stokati zaradi financ, da pri Wagnerju vse predrago projektirajo in začeli pritiskati nanj, naj opusti prekomplicirane detajle, naj uporabi cenejše materiale – stara pesem – pa se je po nekaj resnih prepirih naveličal in jim zabrusil: "Dosti je, kar drugega si poiščite!"

 

Potem so uvideli, da so šli predaleč in so poslali k njemu celo delegacijo, da bi ga preprosili, naj si premisli.

 

"Ne!" jim je rekel, "Kar sem rekel, sem rekel!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
21
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,377
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,307
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,440
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,828
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,439
06/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,539
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,632
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,241
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,009
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 905