Komentar

Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem

Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le prek kritičnih teorij znanosti in umetnosti, temveč prek umetniških del samih. Digitalni proces je danes že mogoče odtisniti v materialno, če pa je to možno, to samo pomeni, kako enostavno je mogoče umetno inteligenco uporabljati za ideološke implantante v možganih.

17.08.2019 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Edvard Zajec   digitalna umetnost

Ne pozabite, da je ravno digitalna umetniška skupnost načrtno proizvedla zavest o krizi, ki je v resnici še ni, toda ravno zavest, da bo do nje prišlo, vzpostavlja samoohranitveni, testni napad na notranji in zunanji digitalni izraz.

Naj vas spomnim, da se z veliko hitrostjo približujemo Ars Electronici, osrednjemu prazniku leta v računalniški umetnosti. Najprej vam želim predstaviti misel, ki bi jo rad v drugem koraku v kontekstu Ars Electronice komentiral: Digitalna umetniška sekvenca je dvostranska oblika, ki jo določa umetniku lasten izraz. V ozadju vsake digitalne umetniške sekvence je program, ki je izražen s podatki in algoritmi, v ospredju pa je konceptualizirana izkustvena predstavitev na računalniškem ekranu. Oboje, ospredje in ozadje, oblikujemo prek tipkovnice z natančno opredeljenimi vzročno posledičnimi koraki in kodo. Če izpostavim iz inventarja definicij o umetnosti to, da je umetnost formalno vzpostavljena in domišljena misel, morata biti ravno forma in misel podvržena kritičnemu premisleku. Zdaj za nekaj trenutkov zastanimo. Zanka!

 

Umetniki smo zelo hitro prepoznali v računalniški tehnologiji njen umetniški potencial, v njej smo videli orodje za izvajanje konceptualizacij, ki so podvržene odzivu s pomočjo krmilnih sistemov. Z odzivom smo si omogočili vidnost povratnih informacij, ki lahko neposredno ali pa posredno vplivajo na predviden potek dogodkov. Tako se je v desetletjih prehoda iz XX. v XXI. stoletje izoblikovala umetniška zvrst, ki z digitalnim (digit - prsti), s prstnim spletanjem prek tipkovnice proizvaja logično organizirane procese. Ti pa se v umetniškem rezultatu lahko prekrijejo z logičnim rezultiranjem, z nelogičnim oziroma slučajnim rezultiranjem, ali pa celo na paradoksalen način. Digitalno tehnologijo je bilo mogoče v zadnjih petdesetih letih brez večjih težav prenesti na vse klasične oblike umetniških zvrsti. Tako smo zelo hitro prišli v bližino razumevanja osrednje misli komentarja: Digitalna sekvenca je dvostranska oblika z lastnim izrazom - programiranega zapisa in umetniško načrtovanega izkustvenega rezultata. Zato je več kot razumljivo, da obstaja v digitalni umetnosti zelo močna povezava med umetnikom in programerjem (Zajec - Hmeljak). Tako kot si je moral vsak medij izoblikovati svojo specifičnost, si jo je moral izoblikovati tudi računalniški medij.

 

Digresija: Predstavljajte si, da se odločite, da boste proizvedli umetniški satelit brez računalniško programirane logike. Tudi to je mogoče, a je že v izhodišču anahrono. Retrogardiste bi ta ideja razveselila. Konec digresije.

 

Štiri desetletja se je v naši neposredni bližini v Linzu na Ars Electronici, kakor tudi v naši skupnosti oblikoval prehod iz analogne v digitalno umetnost. Štiri desteletja je potekalo vzpostavljanje in dojemanje tistega, kar je pred nami rezultiralo v računalniško umetnost. Predvsem so se pred nami vzpostavile različne zvrsti računalniške umetnosti. Nenehoma smo se trudili dojemati in kritično reflektirati vplive vstopa umetne inteligence v svet realnega.

 

Računalniška umetnost je dokončno razbila množicam predstavo o umetniku in umetniškem delu. Večina predstav o neodgovornem, boemskem umetniku se je izoblikovala v XIX. stoletju. Povratna zanka!

 

V računalniku-inštrumentu prepoznamo v njegovi kodifikaciji eno od oblik notacije. Ta pa nam omogoča, da lahko vedno znova ponovimo računsko operacijo. V kodifikaciji je zapisana njena zaključenost oziroma dokončnost. Ko je v času nakaj dokončano in je berljivo zapisano, je tako na teoretični kot praktični ravni tudi ponovljivo. Pripravljeno je na to, da s procesiranjem digitalnega ozadja postane njena ideja zaznavna. Ravno ponovljivost je tista, ki zapisuje oblike v času, zapisuje čas sam! Ravno to je tisto najpomemnejše, kar nam omogoča računalnik s svojim spominom. Omogča nam svojevrstno notacijo s pomočjo kompleksnega matematičnega procesa.

 

Edvard Zajec pravi: Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem.

 

Prepletov novih kombinacij je postalo neskončno veliko. Ko se nam je že zdelo, da je človeštvo odigralo vse možne kombinacije pripovedi in podobarstva, se je pred nami z eksperimentalno umetnostjo XX. stoletja odprl nov svet mikro in makro stanj. Umetniška misel mora biti formalno ponovljiva, lahko je v različnih časih popolnoma enaka, lahko pa jo različno interpretiramo. Točno določeno ponavljanje je operacija osebne oblike (personal form). Vsako umetniško delo je zakodirano in se na noben način ne more emancipirati od programa. Tako je bilo skoraj vedno v vseh časih v vseh produkcijah umetniških del. Tudi v Altamiri je bilo tako. Umetnik je moral v predprodukciji pripraviti določeno število barv in jih znotraj barvnega kroga organizirati v produkcijo. Sama produkcija pa je preprosto umetniška nadarjenost, ki naredi idejo vidno.

 

Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le prek kritičnih teorij znanosti in umetnosti, temveč prek umetniških del samih. Digitalni proces je danes že mogoče odtisniti v materialno, če pa je to možno, to samo pomeni, kako enostavno je mogoče umetno inteligenco uporabljati za ideološke implantante v možganih. Digitalne informacije niso samo info formacije, temveč že bivajo v nas, nas korigirajo in militantno usmerjajo. Ko rečem militantno, pomeni, da nas opremljajo za sovraštvo s sovraštvom. In-forma-cija se najbolj prepozna v množici kot generativno ideološka sila! Tudi zato je nujna digitalna kritična umetnost, da se ne bi umetna inteligenca izrabljala za najslabše v človeku, za nadzor in uničevanje.

 

Rad se ponavljam: Digitalna umetnost v svoji sredici razvija ideje neposredne demokracije v času postdemokratičnega sveta. Spodbuja razvoj asocijacij znanja in sproža družbeno odgovorne projekcije, ki razsvetljujejo rasne, religiozne in etnično konstruirane odnose samo zato, da bo lahko človek lažje upravljal s svojo prihajajočo bodočnostjo. Predvsem zahteva digitalen kompleks od digitalne planetarne skupnosti, da družbeno skupnost osvobodi strahu pred izgubo realnosti. Dvojna povratna zanka!

 

Procesiranje digitalnih informacij omogoča različna prekrivanja in naključja s pomočjo nelineranih povezav. Ravno z naletom novih nadvse izobraženih digitalnih generacij je prišlo do padca prvega vala dominantnih digitalnih mrež. Digitalna umetnost je postala - kot še nobena oblika umetnosti do sedaj - odvisna od kulture, od digitalne kulture. Digitalni kulturni obrazci iz resničnosti že večinsko formulirajo umetnost (digitalni obrazi in digitalni odtisi).         Znano je, da je računalniška umetnost zelo podvržena hitrosti zastaranja medija. Edvard Zajec je leta 2004 v pogovoru z Matejem Mljačem povedal: Danes ob poplavi programskih orodji uporabljamo le nekaj odstotkov možnosti, ki jih program nudi. Podobno kot je z možgani človeka. Čas nas prehiteva. Stran mečemo računalnike, ki jih sploh nismo razumeli in jih nismo niti nekaj odstotkov uporabili. Za sabo spuščamo še popolnoma neuporabljene ruševine strojev.

 

Tudi zato je prišlo do krize v digitalni skupnosti. Ne pozabite, da je ravno digitalna umetniška skupnost načrtno proizvedla zavest o krizi, ki je v resnici še ni, toda ravno zavest, da bo do nje prišlo, vzpostavlja samoohranitveni, testni napad na notranji in zunanji digitalni izraz. Na tem mestu obstaja nujen prostor za kritično reflesijo in samorefleksijo. Na noben način ne smemo elektronsko organiziranim informacijam dopustiti ideološkega vodenja, ker nam to odreka svobodno odločanje. Ni lepote brez svobode izbire. Zato se zavedajte, da vaši prsti in vaši kognitivni procesi koreografirajo naše skupne kognitivne strukture bodočnosti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.945
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.116
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.401
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.770
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.695
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.281
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.198
09/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060
10/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.221