Komentar

Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem

Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le prek kritičnih teorij znanosti in umetnosti, temveč prek umetniških del samih. Digitalni proces je danes že mogoče odtisniti v materialno, če pa je to možno, to samo pomeni, kako enostavno je mogoče umetno inteligenco uporabljati za ideološke implantante v možganih.

17.08.2019 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Edvard Zajec   digitalna umetnost

Ne pozabite, da je ravno digitalna umetniška skupnost načrtno proizvedla zavest o krizi, ki je v resnici še ni, toda ravno zavest, da bo do nje prišlo, vzpostavlja samoohranitveni, testni napad na notranji in zunanji digitalni izraz.

Naj vas spomnim, da se z veliko hitrostjo približujemo Ars Electronici, osrednjemu prazniku leta v računalniški umetnosti. Najprej vam želim predstaviti misel, ki bi jo rad v drugem koraku v kontekstu Ars Electronice komentiral: Digitalna umetniška sekvenca je dvostranska oblika, ki jo določa umetniku lasten izraz. V ozadju vsake digitalne umetniške sekvence je program, ki je izražen s podatki in algoritmi, v ospredju pa je konceptualizirana izkustvena predstavitev na računalniškem ekranu. Oboje, ospredje in ozadje, oblikujemo prek tipkovnice z natančno opredeljenimi vzročno posledičnimi koraki in kodo. Če izpostavim iz inventarja definicij o umetnosti to, da je umetnost formalno vzpostavljena in domišljena misel, morata biti ravno forma in misel podvržena kritičnemu premisleku. Zdaj za nekaj trenutkov zastanimo. Zanka!

 

Umetniki smo zelo hitro prepoznali v računalniški tehnologiji njen umetniški potencial, v njej smo videli orodje za izvajanje konceptualizacij, ki so podvržene odzivu s pomočjo krmilnih sistemov. Z odzivom smo si omogočili vidnost povratnih informacij, ki lahko neposredno ali pa posredno vplivajo na predviden potek dogodkov. Tako se je v desetletjih prehoda iz XX. v XXI. stoletje izoblikovala umetniška zvrst, ki z digitalnim (digit - prsti), s prstnim spletanjem prek tipkovnice proizvaja logično organizirane procese. Ti pa se v umetniškem rezultatu lahko prekrijejo z logičnim rezultiranjem, z nelogičnim oziroma slučajnim rezultiranjem, ali pa celo na paradoksalen način. Digitalno tehnologijo je bilo mogoče v zadnjih petdesetih letih brez večjih težav prenesti na vse klasične oblike umetniških zvrsti. Tako smo zelo hitro prišli v bližino razumevanja osrednje misli komentarja: Digitalna sekvenca je dvostranska oblika z lastnim izrazom - programiranega zapisa in umetniško načrtovanega izkustvenega rezultata. Zato je več kot razumljivo, da obstaja v digitalni umetnosti zelo močna povezava med umetnikom in programerjem (Zajec - Hmeljak). Tako kot si je moral vsak medij izoblikovati svojo specifičnost, si jo je moral izoblikovati tudi računalniški medij.

 

Digresija: Predstavljajte si, da se odločite, da boste proizvedli umetniški satelit brez računalniško programirane logike. Tudi to je mogoče, a je že v izhodišču anahrono. Retrogardiste bi ta ideja razveselila. Konec digresije.

 

Štiri desetletja se je v naši neposredni bližini v Linzu na Ars Electronici, kakor tudi v naši skupnosti oblikoval prehod iz analogne v digitalno umetnost. Štiri desteletja je potekalo vzpostavljanje in dojemanje tistega, kar je pred nami rezultiralo v računalniško umetnost. Predvsem so se pred nami vzpostavile različne zvrsti računalniške umetnosti. Nenehoma smo se trudili dojemati in kritično reflektirati vplive vstopa umetne inteligence v svet realnega.

 

Računalniška umetnost je dokončno razbila množicam predstavo o umetniku in umetniškem delu. Večina predstav o neodgovornem, boemskem umetniku se je izoblikovala v XIX. stoletju. Povratna zanka!

 

V računalniku-inštrumentu prepoznamo v njegovi kodifikaciji eno od oblik notacije. Ta pa nam omogoča, da lahko vedno znova ponovimo računsko operacijo. V kodifikaciji je zapisana njena zaključenost oziroma dokončnost. Ko je v času nakaj dokončano in je berljivo zapisano, je tako na teoretični kot praktični ravni tudi ponovljivo. Pripravljeno je na to, da s procesiranjem digitalnega ozadja postane njena ideja zaznavna. Ravno ponovljivost je tista, ki zapisuje oblike v času, zapisuje čas sam! Ravno to je tisto najpomemnejše, kar nam omogoča računalnik s svojim spominom. Omogča nam svojevrstno notacijo s pomočjo kompleksnega matematičnega procesa.

 

Edvard Zajec pravi: Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem.

 

Prepletov novih kombinacij je postalo neskončno veliko. Ko se nam je že zdelo, da je človeštvo odigralo vse možne kombinacije pripovedi in podobarstva, se je pred nami z eksperimentalno umetnostjo XX. stoletja odprl nov svet mikro in makro stanj. Umetniška misel mora biti formalno ponovljiva, lahko je v različnih časih popolnoma enaka, lahko pa jo različno interpretiramo. Točno določeno ponavljanje je operacija osebne oblike (personal form). Vsako umetniško delo je zakodirano in se na noben način ne more emancipirati od programa. Tako je bilo skoraj vedno v vseh časih v vseh produkcijah umetniških del. Tudi v Altamiri je bilo tako. Umetnik je moral v predprodukciji pripraviti določeno število barv in jih znotraj barvnega kroga organizirati v produkcijo. Sama produkcija pa je preprosto umetniška nadarjenost, ki naredi idejo vidno.

 

Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le prek kritičnih teorij znanosti in umetnosti, temveč prek umetniških del samih. Digitalni proces je danes že mogoče odtisniti v materialno, če pa je to možno, to samo pomeni, kako enostavno je mogoče umetno inteligenco uporabljati za ideološke implantante v možganih. Digitalne informacije niso samo info formacije, temveč že bivajo v nas, nas korigirajo in militantno usmerjajo. Ko rečem militantno, pomeni, da nas opremljajo za sovraštvo s sovraštvom. In-forma-cija se najbolj prepozna v množici kot generativno ideološka sila! Tudi zato je nujna digitalna kritična umetnost, da se ne bi umetna inteligenca izrabljala za najslabše v človeku, za nadzor in uničevanje.

 

Rad se ponavljam: Digitalna umetnost v svoji sredici razvija ideje neposredne demokracije v času postdemokratičnega sveta. Spodbuja razvoj asocijacij znanja in sproža družbeno odgovorne projekcije, ki razsvetljujejo rasne, religiozne in etnično konstruirane odnose samo zato, da bo lahko človek lažje upravljal s svojo prihajajočo bodočnostjo. Predvsem zahteva digitalen kompleks od digitalne planetarne skupnosti, da družbeno skupnost osvobodi strahu pred izgubo realnosti. Dvojna povratna zanka!

 

Procesiranje digitalnih informacij omogoča različna prekrivanja in naključja s pomočjo nelineranih povezav. Ravno z naletom novih nadvse izobraženih digitalnih generacij je prišlo do padca prvega vala dominantnih digitalnih mrež. Digitalna umetnost je postala - kot še nobena oblika umetnosti do sedaj - odvisna od kulture, od digitalne kulture. Digitalni kulturni obrazci iz resničnosti že večinsko formulirajo umetnost (digitalni obrazi in digitalni odtisi).         Znano je, da je računalniška umetnost zelo podvržena hitrosti zastaranja medija. Edvard Zajec je leta 2004 v pogovoru z Matejem Mljačem povedal: Danes ob poplavi programskih orodji uporabljamo le nekaj odstotkov možnosti, ki jih program nudi. Podobno kot je z možgani človeka. Čas nas prehiteva. Stran mečemo računalnike, ki jih sploh nismo razumeli in jih nismo niti nekaj odstotkov uporabili. Za sabo spuščamo še popolnoma neuporabljene ruševine strojev.

 

Tudi zato je prišlo do krize v digitalni skupnosti. Ne pozabite, da je ravno digitalna umetniška skupnost načrtno proizvedla zavest o krizi, ki je v resnici še ni, toda ravno zavest, da bo do nje prišlo, vzpostavlja samoohranitveni, testni napad na notranji in zunanji digitalni izraz. Na tem mestu obstaja nujen prostor za kritično reflesijo in samorefleksijo. Na noben način ne smemo elektronsko organiziranim informacijam dopustiti ideološkega vodenja, ker nam to odreka svobodno odločanje. Ni lepote brez svobode izbire. Zato se zavedajte, da vaši prsti in vaši kognitivni procesi koreografirajo naše skupne kognitivne strukture bodočnosti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
17
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.940
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.021
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.539
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.107
05/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.902
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.964
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.138
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.240
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.227
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.165