Komentar

Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem

Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le prek kritičnih teorij znanosti in umetnosti, temveč prek umetniških del samih. Digitalni proces je danes že mogoče odtisniti v materialno, če pa je to možno, to samo pomeni, kako enostavno je mogoče umetno inteligenco uporabljati za ideološke implantante v možganih.

17.08.2019 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Edvard Zajec   digitalna umetnost

Ne pozabite, da je ravno digitalna umetniška skupnost načrtno proizvedla zavest o krizi, ki je v resnici še ni, toda ravno zavest, da bo do nje prišlo, vzpostavlja samoohranitveni, testni napad na notranji in zunanji digitalni izraz.

Naj vas spomnim, da se z veliko hitrostjo približujemo Ars Electronici, osrednjemu prazniku leta v računalniški umetnosti. Najprej vam želim predstaviti misel, ki bi jo rad v drugem koraku v kontekstu Ars Electronice komentiral: Digitalna umetniška sekvenca je dvostranska oblika, ki jo določa umetniku lasten izraz. V ozadju vsake digitalne umetniške sekvence je program, ki je izražen s podatki in algoritmi, v ospredju pa je konceptualizirana izkustvena predstavitev na računalniškem ekranu. Oboje, ospredje in ozadje, oblikujemo prek tipkovnice z natančno opredeljenimi vzročno posledičnimi koraki in kodo. Če izpostavim iz inventarja definicij o umetnosti to, da je umetnost formalno vzpostavljena in domišljena misel, morata biti ravno forma in misel podvržena kritičnemu premisleku. Zdaj za nekaj trenutkov zastanimo. Zanka!

 

Umetniki smo zelo hitro prepoznali v računalniški tehnologiji njen umetniški potencial, v njej smo videli orodje za izvajanje konceptualizacij, ki so podvržene odzivu s pomočjo krmilnih sistemov. Z odzivom smo si omogočili vidnost povratnih informacij, ki lahko neposredno ali pa posredno vplivajo na predviden potek dogodkov. Tako se je v desetletjih prehoda iz XX. v XXI. stoletje izoblikovala umetniška zvrst, ki z digitalnim (digit - prsti), s prstnim spletanjem prek tipkovnice proizvaja logično organizirane procese. Ti pa se v umetniškem rezultatu lahko prekrijejo z logičnim rezultiranjem, z nelogičnim oziroma slučajnim rezultiranjem, ali pa celo na paradoksalen način. Digitalno tehnologijo je bilo mogoče v zadnjih petdesetih letih brez večjih težav prenesti na vse klasične oblike umetniških zvrsti. Tako smo zelo hitro prišli v bližino razumevanja osrednje misli komentarja: Digitalna sekvenca je dvostranska oblika z lastnim izrazom - programiranega zapisa in umetniško načrtovanega izkustvenega rezultata. Zato je več kot razumljivo, da obstaja v digitalni umetnosti zelo močna povezava med umetnikom in programerjem (Zajec - Hmeljak). Tako kot si je moral vsak medij izoblikovati svojo specifičnost, si jo je moral izoblikovati tudi računalniški medij.

 

Digresija: Predstavljajte si, da se odločite, da boste proizvedli umetniški satelit brez računalniško programirane logike. Tudi to je mogoče, a je že v izhodišču anahrono. Retrogardiste bi ta ideja razveselila. Konec digresije.

 

Štiri desetletja se je v naši neposredni bližini v Linzu na Ars Electronici, kakor tudi v naši skupnosti oblikoval prehod iz analogne v digitalno umetnost. Štiri desteletja je potekalo vzpostavljanje in dojemanje tistega, kar je pred nami rezultiralo v računalniško umetnost. Predvsem so se pred nami vzpostavile različne zvrsti računalniške umetnosti. Nenehoma smo se trudili dojemati in kritično reflektirati vplive vstopa umetne inteligence v svet realnega.

 

Računalniška umetnost je dokončno razbila množicam predstavo o umetniku in umetniškem delu. Večina predstav o neodgovornem, boemskem umetniku se je izoblikovala v XIX. stoletju. Povratna zanka!

 

V računalniku-inštrumentu prepoznamo v njegovi kodifikaciji eno od oblik notacije. Ta pa nam omogoča, da lahko vedno znova ponovimo računsko operacijo. V kodifikaciji je zapisana njena zaključenost oziroma dokončnost. Ko je v času nakaj dokončano in je berljivo zapisano, je tako na teoretični kot praktični ravni tudi ponovljivo. Pripravljeno je na to, da s procesiranjem digitalnega ozadja postane njena ideja zaznavna. Ravno ponovljivost je tista, ki zapisuje oblike v času, zapisuje čas sam! Ravno to je tisto najpomemnejše, kar nam omogoča računalnik s svojim spominom. Omogča nam svojevrstno notacijo s pomočjo kompleksnega matematičnega procesa.

 

Edvard Zajec pravi: Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem.

 

Prepletov novih kombinacij je postalo neskončno veliko. Ko se nam je že zdelo, da je človeštvo odigralo vse možne kombinacije pripovedi in podobarstva, se je pred nami z eksperimentalno umetnostjo XX. stoletja odprl nov svet mikro in makro stanj. Umetniška misel mora biti formalno ponovljiva, lahko je v različnih časih popolnoma enaka, lahko pa jo različno interpretiramo. Točno določeno ponavljanje je operacija osebne oblike (personal form). Vsako umetniško delo je zakodirano in se na noben način ne more emancipirati od programa. Tako je bilo skoraj vedno v vseh časih v vseh produkcijah umetniških del. Tudi v Altamiri je bilo tako. Umetnik je moral v predprodukciji pripraviti določeno število barv in jih znotraj barvnega kroga organizirati v produkcijo. Sama produkcija pa je preprosto umetniška nadarjenost, ki naredi idejo vidno.

 

Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le prek kritičnih teorij znanosti in umetnosti, temveč prek umetniških del samih. Digitalni proces je danes že mogoče odtisniti v materialno, če pa je to možno, to samo pomeni, kako enostavno je mogoče umetno inteligenco uporabljati za ideološke implantante v možganih. Digitalne informacije niso samo info formacije, temveč že bivajo v nas, nas korigirajo in militantno usmerjajo. Ko rečem militantno, pomeni, da nas opremljajo za sovraštvo s sovraštvom. In-forma-cija se najbolj prepozna v množici kot generativno ideološka sila! Tudi zato je nujna digitalna kritična umetnost, da se ne bi umetna inteligenca izrabljala za najslabše v človeku, za nadzor in uničevanje.

 

Rad se ponavljam: Digitalna umetnost v svoji sredici razvija ideje neposredne demokracije v času postdemokratičnega sveta. Spodbuja razvoj asocijacij znanja in sproža družbeno odgovorne projekcije, ki razsvetljujejo rasne, religiozne in etnično konstruirane odnose samo zato, da bo lahko človek lažje upravljal s svojo prihajajočo bodočnostjo. Predvsem zahteva digitalen kompleks od digitalne planetarne skupnosti, da družbeno skupnost osvobodi strahu pred izgubo realnosti. Dvojna povratna zanka!

 

Procesiranje digitalnih informacij omogoča različna prekrivanja in naključja s pomočjo nelineranih povezav. Ravno z naletom novih nadvse izobraženih digitalnih generacij je prišlo do padca prvega vala dominantnih digitalnih mrež. Digitalna umetnost je postala - kot še nobena oblika umetnosti do sedaj - odvisna od kulture, od digitalne kulture. Digitalni kulturni obrazci iz resničnosti že večinsko formulirajo umetnost (digitalni obrazi in digitalni odtisi).         Znano je, da je računalniška umetnost zelo podvržena hitrosti zastaranja medija. Edvard Zajec je leta 2004 v pogovoru z Matejem Mljačem povedal: Danes ob poplavi programskih orodji uporabljamo le nekaj odstotkov možnosti, ki jih program nudi. Podobno kot je z možgani človeka. Čas nas prehiteva. Stran mečemo računalnike, ki jih sploh nismo razumeli in jih nismo niti nekaj odstotkov uporabili. Za sabo spuščamo še popolnoma neuporabljene ruševine strojev.

 

Tudi zato je prišlo do krize v digitalni skupnosti. Ne pozabite, da je ravno digitalna umetniška skupnost načrtno proizvedla zavest o krizi, ki je v resnici še ni, toda ravno zavest, da bo do nje prišlo, vzpostavlja samoohranitveni, testni napad na notranji in zunanji digitalni izraz. Na tem mestu obstaja nujen prostor za kritično reflesijo in samorefleksijo. Na noben način ne smemo elektronsko organiziranim informacijam dopustiti ideološkega vodenja, ker nam to odreka svobodno odločanje. Ni lepote brez svobode izbire. Zato se zavedajte, da vaši prsti in vaši kognitivni procesi koreografirajo naše skupne kognitivne strukture bodočnosti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 974
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.195
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.625
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579