Komentar

Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem

Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le prek kritičnih teorij znanosti in umetnosti, temveč prek umetniških del samih. Digitalni proces je danes že mogoče odtisniti v materialno, če pa je to možno, to samo pomeni, kako enostavno je mogoče umetno inteligenco uporabljati za ideološke implantante v možganih.

17.08.2019 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Edvard Zajec   digitalna umetnost

Ne pozabite, da je ravno digitalna umetniška skupnost načrtno proizvedla zavest o krizi, ki je v resnici še ni, toda ravno zavest, da bo do nje prišlo, vzpostavlja samoohranitveni, testni napad na notranji in zunanji digitalni izraz.

Naj vas spomnim, da se z veliko hitrostjo približujemo Ars Electronici, osrednjemu prazniku leta v računalniški umetnosti. Najprej vam želim predstaviti misel, ki bi jo rad v drugem koraku v kontekstu Ars Electronice komentiral: Digitalna umetniška sekvenca je dvostranska oblika, ki jo določa umetniku lasten izraz. V ozadju vsake digitalne umetniške sekvence je program, ki je izražen s podatki in algoritmi, v ospredju pa je konceptualizirana izkustvena predstavitev na računalniškem ekranu. Oboje, ospredje in ozadje, oblikujemo prek tipkovnice z natančno opredeljenimi vzročno posledičnimi koraki in kodo. Če izpostavim iz inventarja definicij o umetnosti to, da je umetnost formalno vzpostavljena in domišljena misel, morata biti ravno forma in misel podvržena kritičnemu premisleku. Zdaj za nekaj trenutkov zastanimo. Zanka!

 

Umetniki smo zelo hitro prepoznali v računalniški tehnologiji njen umetniški potencial, v njej smo videli orodje za izvajanje konceptualizacij, ki so podvržene odzivu s pomočjo krmilnih sistemov. Z odzivom smo si omogočili vidnost povratnih informacij, ki lahko neposredno ali pa posredno vplivajo na predviden potek dogodkov. Tako se je v desetletjih prehoda iz XX. v XXI. stoletje izoblikovala umetniška zvrst, ki z digitalnim (digit - prsti), s prstnim spletanjem prek tipkovnice proizvaja logično organizirane procese. Ti pa se v umetniškem rezultatu lahko prekrijejo z logičnim rezultiranjem, z nelogičnim oziroma slučajnim rezultiranjem, ali pa celo na paradoksalen način. Digitalno tehnologijo je bilo mogoče v zadnjih petdesetih letih brez večjih težav prenesti na vse klasične oblike umetniških zvrsti. Tako smo zelo hitro prišli v bližino razumevanja osrednje misli komentarja: Digitalna sekvenca je dvostranska oblika z lastnim izrazom - programiranega zapisa in umetniško načrtovanega izkustvenega rezultata. Zato je več kot razumljivo, da obstaja v digitalni umetnosti zelo močna povezava med umetnikom in programerjem (Zajec - Hmeljak). Tako kot si je moral vsak medij izoblikovati svojo specifičnost, si jo je moral izoblikovati tudi računalniški medij.

 

Digresija: Predstavljajte si, da se odločite, da boste proizvedli umetniški satelit brez računalniško programirane logike. Tudi to je mogoče, a je že v izhodišču anahrono. Retrogardiste bi ta ideja razveselila. Konec digresije.

 

Štiri desetletja se je v naši neposredni bližini v Linzu na Ars Electronici, kakor tudi v naši skupnosti oblikoval prehod iz analogne v digitalno umetnost. Štiri desteletja je potekalo vzpostavljanje in dojemanje tistega, kar je pred nami rezultiralo v računalniško umetnost. Predvsem so se pred nami vzpostavile različne zvrsti računalniške umetnosti. Nenehoma smo se trudili dojemati in kritično reflektirati vplive vstopa umetne inteligence v svet realnega.

 

Računalniška umetnost je dokončno razbila množicam predstavo o umetniku in umetniškem delu. Večina predstav o neodgovornem, boemskem umetniku se je izoblikovala v XIX. stoletju. Povratna zanka!

 

V računalniku-inštrumentu prepoznamo v njegovi kodifikaciji eno od oblik notacije. Ta pa nam omogoča, da lahko vedno znova ponovimo računsko operacijo. V kodifikaciji je zapisana njena zaključenost oziroma dokončnost. Ko je v času nakaj dokončano in je berljivo zapisano, je tako na teoretični kot praktični ravni tudi ponovljivo. Pripravljeno je na to, da s procesiranjem digitalnega ozadja postane njena ideja zaznavna. Ravno ponovljivost je tista, ki zapisuje oblike v času, zapisuje čas sam! Ravno to je tisto najpomemnejše, kar nam omogoča računalnik s svojim spominom. Omogča nam svojevrstno notacijo s pomočjo kompleksnega matematičnega procesa.

 

Edvard Zajec pravi: Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem.

 

Prepletov novih kombinacij je postalo neskončno veliko. Ko se nam je že zdelo, da je človeštvo odigralo vse možne kombinacije pripovedi in podobarstva, se je pred nami z eksperimentalno umetnostjo XX. stoletja odprl nov svet mikro in makro stanj. Umetniška misel mora biti formalno ponovljiva, lahko je v različnih časih popolnoma enaka, lahko pa jo različno interpretiramo. Točno določeno ponavljanje je operacija osebne oblike (personal form). Vsako umetniško delo je zakodirano in se na noben način ne more emancipirati od programa. Tako je bilo skoraj vedno v vseh časih v vseh produkcijah umetniških del. Tudi v Altamiri je bilo tako. Umetnik je moral v predprodukciji pripraviti določeno število barv in jih znotraj barvnega kroga organizirati v produkcijo. Sama produkcija pa je preprosto umetniška nadarjenost, ki naredi idejo vidno.

 

Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le prek kritičnih teorij znanosti in umetnosti, temveč prek umetniških del samih. Digitalni proces je danes že mogoče odtisniti v materialno, če pa je to možno, to samo pomeni, kako enostavno je mogoče umetno inteligenco uporabljati za ideološke implantante v možganih. Digitalne informacije niso samo info formacije, temveč že bivajo v nas, nas korigirajo in militantno usmerjajo. Ko rečem militantno, pomeni, da nas opremljajo za sovraštvo s sovraštvom. In-forma-cija se najbolj prepozna v množici kot generativno ideološka sila! Tudi zato je nujna digitalna kritična umetnost, da se ne bi umetna inteligenca izrabljala za najslabše v človeku, za nadzor in uničevanje.

 

Rad se ponavljam: Digitalna umetnost v svoji sredici razvija ideje neposredne demokracije v času postdemokratičnega sveta. Spodbuja razvoj asocijacij znanja in sproža družbeno odgovorne projekcije, ki razsvetljujejo rasne, religiozne in etnično konstruirane odnose samo zato, da bo lahko človek lažje upravljal s svojo prihajajočo bodočnostjo. Predvsem zahteva digitalen kompleks od digitalne planetarne skupnosti, da družbeno skupnost osvobodi strahu pred izgubo realnosti. Dvojna povratna zanka!

 

Procesiranje digitalnih informacij omogoča različna prekrivanja in naključja s pomočjo nelineranih povezav. Ravno z naletom novih nadvse izobraženih digitalnih generacij je prišlo do padca prvega vala dominantnih digitalnih mrež. Digitalna umetnost je postala - kot še nobena oblika umetnosti do sedaj - odvisna od kulture, od digitalne kulture. Digitalni kulturni obrazci iz resničnosti že večinsko formulirajo umetnost (digitalni obrazi in digitalni odtisi).         Znano je, da je računalniška umetnost zelo podvržena hitrosti zastaranja medija. Edvard Zajec je leta 2004 v pogovoru z Matejem Mljačem povedal: Danes ob poplavi programskih orodji uporabljamo le nekaj odstotkov možnosti, ki jih program nudi. Podobno kot je z možgani človeka. Čas nas prehiteva. Stran mečemo računalnike, ki jih sploh nismo razumeli in jih nismo niti nekaj odstotkov uporabili. Za sabo spuščamo še popolnoma neuporabljene ruševine strojev.

 

Tudi zato je prišlo do krize v digitalni skupnosti. Ne pozabite, da je ravno digitalna umetniška skupnost načrtno proizvedla zavest o krizi, ki je v resnici še ni, toda ravno zavest, da bo do nje prišlo, vzpostavlja samoohranitveni, testni napad na notranji in zunanji digitalni izraz. Na tem mestu obstaja nujen prostor za kritično reflesijo in samorefleksijo. Na noben način ne smemo elektronsko organiziranim informacijam dopustiti ideološkega vodenja, ker nam to odreka svobodno odločanje. Ni lepote brez svobode izbire. Zato se zavedajte, da vaši prsti in vaši kognitivni procesi koreografirajo naše skupne kognitivne strukture bodočnosti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.285
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.685
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.592
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.554
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 976
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 632
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.154