Komentar

Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev

Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić tokrat vplive in vzvode delovanja tako imenovanega mednarodnega okolja na vzpostavljene notranje nastavke. Pri tem ugotavlja, da so manjše države lahko usodno ranljive, da so narodi že izginjali in da bodo še. Njegova analiza je neizprosna: globoka država se kaže v ontološkem pogledu kot oblika človeške prihodnosti, ko iz človeka odstranimo idejo, ga reduciramo na igre in kruh, na zgolj na samega sebe. Zaradi tega boj proti globoki državi ne le boj proti zajedavcem splošne blaginje, uničevalcem narodne suverenosti, temveč tudi boj za človeka kot ontološko bitje. 

 

22.08.2019 21:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Zvjezdan Radonjić   globoka država   človek   sistem   okolje

Šele izbris arhaično človeškega, utemeljenega v pristno človeškem, humanem, vzajemnem, kolektivnem omogoča nadzor brez odgovornosti in brez možnosti preprečitve evidentno nezakonitega bogatenja.

Kot je znano, so novonastale države, ki šele oblikujejo in utrjujejo izhodišča za delovanje v zahtevnih pogojih mednarodnih odnosov, dovzetne za vplive od zunaj. Že sam nastanek ni mogoč brez blagoslova dominantnih centrov svetovne moči, ki pogojujejo obstoj z zajetnim številom obvezujočih zahtev. Z nastankom in priznanjem so države vpete v omrežje obstoječih povezav, oblikovanih brez njihovega sodelovanja ali volje, imperativne narave. Pridruževanje institucijam tako imenovane mednarodne skupnosti (kar je sopomenka neizprosnega diktata velikih) torej poteka po načelu take it or leave it, pa so države obsojene na nenehna prizadevanja, okrepiti vzvode lastnih interesov, jih profilirati, vsaj delno dislocirati iz patronata globalnih centrov moči. Kakršna koli načelnost je torej od oblikovanja dalje skorajda nemogoča, implementacija lastnih načel poteka nujno skozi postopen, krčevit boj za vsak milimeter dejanske suverenosti v skladu z razvijajočimi se mednarodnimi odnosi, v prvi vrsti s periodičnim spreminjanjem težišč med različnimi centri. Določene države ugasnejo, še preden jim uspe doseči preboje k resnični samostojnosti, ki je ne gre enačiti z vihranjem zastav, pompoznim praznovanjem le njim pomembnih obletnic, titularnimi srečevanji s tujino, nikomur potrebnimi članstvi v organizacijah formalne narave, v katerih se zgolj oznanjajo že sprejete odločitve.

 

Posledice navidezne, titularne, komaj smiselne kvazi-suverenosti se odločilno izražajo v notranjem delovanju države, na ključnih področjih delovanja javne in državne uprave v najširšem pomenu teh operativnih delokrogov državnega krvnega obtoka, ki vključuje vse tri veje oblasti ter kompletno logistiko institucij državnega in javnega pomena. Vplivi mednarodnih centrov moči na delovanje države se kažejo ne toliko kot neposredno tuje delovanje v notranjih zadevah, temveč bolj skozi transformacijo namer skozi oblastvene vzvode notranjega tipa. Na ta način se kolegij dejanskega upravljanja izstavlja iz neposrednih, nepriljubljenih zunanjih posegov v ponotranjena stanja, ki bi naj izkazovala domnevno kolokvijsko skladnost domicilnih in zunanjih interesov. V kombinaciji z zadostno stopnjo ekonomskega razvoja in vsaj temeljno korektnostjo mehanizmov distribucije razpoložljivega narodnega bogastva med elite in množice se lahko na daljši rok ustvari sprejemljiv, konsenzualen okvir delovanja primerljivih držav. Ob zadostnem kvantumu kruha in iger se množice v zadostni meri sterilizirajo za uresničevanje funkcionalnih potreb tako imenovane mednarodne skupnosti.

 

 

***

 

Daljši, toda nujen uvod razkriva fundamentalen princip, po katerem poteka implementacija zahtev, ki jih globalni centri moči kontinuirano naslavljajo na omejeno suverene države. Namesto surovega nasilja kolonializma, imperializma in podobnih pojavnih zgodovinskih stanj globalne dominacije, se v 21. stoletju izbirajo konsenzualne, sorazmerno sprejemljive, blažilne strategije z istimi učinki v prvi vrsti ekonomske podrejenosti, vpetosti v sistem mednarodnih odnosov nadvlade. Mednarodne globoke institucije preferirajo blažilnike notranje, navidezno suverene izdelave. Skozi mreže političnih, gospodarskih, upravnih in drugih elit se udejanjajo interesi globalnih institucij tipa EU, NATO, IMF in drugih, s ciljem permanentne, neogrožene dominacije nad ekonomsko pogojenimi interesi.

 

Skupaj z delovanjem regionalnih institucij poteka nenehno prerazporejanje ekonomskih resursov svetovnega pomena. V vodstva političnih, gospodarskih, upravnih in drugih struktur se novačijo kadri, lojalni splošno sprejetim mednarodnim vrednotam, pod pretvezo katerih se krepijo mednarodni odnosi. Ultima ratio globalnih struktur je čim popolnejši nadzor, nastavitev kooperativnih, praviloma v tujini šolanih navez na ključne strateške položaje. Takšna simbioza se v časih debelih krav pogosto izide, predstavlja stvarno podlago hitrega, dinamičnega razvoja, toda praviloma izzveni ob resnih cikličnih motnjah, neločljivo povezanih z naravo to vrstne globalne organiziranosti, kar se je jasno manifestiralo leta 2008 z rušilnimi posledicami, ki se odpravljajo še dandanes.

 

Ker se odvisne države med seboj bistveno razlikujejo, ni možna modelna projekcija na splošni ravni; vsaka izmed držav rešuje tekoče razvojne probleme na sebi lasten način. Načelno pa gre trditi, da bolj ko je država razvita ter narod ozaveščen, je stopnja infiltracije globalnih struktur v notranje mehanizme delovanja zahtevnejša, nepopolnejša, manj ustrezna; naloga tujine je otežena natanko toliko, kolikor je podana sposobnost države in naroda vgraditi zaščitne mehanizme, s katerimi se zmanjšuje, nevtralizira škodljivost vpliva. Poroznost institucij je, na drugi strani, premo sorazmerna imunosti države in naroda; bolj ko so oblastveno-državne strukture kooperativne mehanizmom globalne dominacije, bolj je država oslabljena pri zaščiti interesov.

 

Zloraba ustavnih načel vseh vrst, vključno z obskurno nedotakljivostjo institucij, sterilnostjo nadzornih mehanizmov, selektivnim delovanjem regulatornih teles krepi pretočnost globoke države; skozi pomanjkljivo delujoče institucije se krušijo mehanizmi splošne imunitete, ki narodu omogočajo zgodovinski obstoj. Medtem ko je z vidika velikih narodov dalj časa trajajoča krizna strategija odpravljiva, je za majhne praviloma usodna; že nekaj desetletij institucionalnega zastoja praviloma uniči substrat, grozi z integracijo v sosedne velike države. Tekom novejše zgodovine so na ta način že izginjali narodi in bodo prav gotovo še. Igra prestolov je torej izrazito usodna, predstavlja biti ali ne biti obstoju kultur. Prizadevanje majhne države, usposobiti, okrepiti mehanizme institucionalnega delovanja, je naloga prvega reda. Napake se multiplicirajo, neznatni spodrsljaji znajo imeti dolgoročne posledice. Vsaka paralizirana institucija pomeni korak bližje ravni črti mernikov utripa.

 

 

***

 

Dramatičnost položaja majhnih, v osnovi dokaj odvisnih držav, se potencira na stičiščih notranje nastalih, relativno avtohtonih struktur globoke države z od zunaj instaliranimi nastavki mednarodnega vpliva. Na stičiščih teh dveh struktur odločilnega neformalnega vpliva se oblikujejo dominantne (personalne) naveze najbolj malignega tipa. Ravno tu so locirani odločilni centri stvarne moči, negovani tako s strani avtohtonih globokih struktur kot tudi s strani zunanjih protagonistov. Pooblastila vplivnežev tega ranga morajo biti de facto neomejena, dostop do vzvodov udejanjanja prednostnih nalog linearen, poveljevanje mora vsebovati odsotnost nadzora ali protiobrambe. Lastnost nedotakljivosti je titular, prepoznavno znamenje absolutnega, izmikajočega se parametrom suverene državnosti.

 

Neodgovornost potrebuje zaslombo v delovanju kompletnega državnega aparata, vključno s centri prisile (armada, policija, državno tožilstvo, sodstvo). Atribut nemotenosti delovanja po načelu švedske mize se kaže kot poljubno vplivanje na instrumentarij državne prisile; izbrancem vrhov globoke države je nujno zagotoviti funkcionalno nedotakljivost, ki se preliva na območje popolne osebne neodgovornosti. Paraliziranost, počasnost, pretirana regulacija, suhoparna formaliziranost procedur, neživljenjskost, absolutizacija ... so vidna znamenja uspešnosti stičišč globoke države. Stvarna nedotakljivost ključnih protagonistov ozadij se odraža v podrejenosti državnih teles, v katerih je organizirana prisila.

 

Linije zagotavljanja vsemogočnosti, imunosti nad proceduralnim se ne morejo učinkovito izraziti ob prisotnosti samostojnih, od globoke države neodvisnih struktur znotraj delovanja države; potrebna jim je učinkovita podrejenost vertikalne in horizontalne narave. Za učinkovito podreditev je torej nujna uspešna razgradnja struktur po vertikalni in horizontalni liniji. Vertikalna podrejenost je dokaj enostavna; sistem se destabilizira po hierarhični liniji, od zgoraj navzdol, s postavitvijo zaupnega ešalona na večino pomembnih pozicij. Postaviti kooperativne na čim višje položaje, jih sistemsko izvzeti vsake odgovornosti, je fiksni element, osnovnošolski program; težav razumeti potrebo hierarhične nadrejenosti praviloma ni; globokim zadošča relativno skromen kadrovski nabor.

 

Zahtevnejša je vzpostavitev ustrezno ubogajoče horizontalne strukture z udeležbo več sto ali več tisoč oseb drugega izvedbenega nivoja. Praviloma se ta naloga izpolnjuje preko dveh vzvodov: povzpetniškega in ustrahovanega kadra. Na tem nestrateškem izvedbenem nivoju se obrambni sistemski mehanizmi sterilizirajo z dvema oblikama ponotranjenja kooperativnosti. Pogojno in poenostavljeno rečeno povzpetniški kadrovski zajem se polni iz vrst povzpetnikov z osebami, ki so "osvobojene" splošnih človeških integracijskih vrednot, kot so pripadnost idejam, narodu, družini, posameznikom ... Tu gre za ešalon iz družbe svojevoljno izločenih, dezintegriranih značajev, ki jim je edini fokus delovanja lasten uspeh. Praviloma sploh ne akceptirajo širših družbenih stanj, jih ne zanimajo, so linearno usmerjeni v čim lagodnejše izpolnjevanje nalog od zgoraj. Predstavljajo preplet fahidiotizma in razosebljenosti, z individualnimi poljubnimi dodatki, ki iz opustelega individuuma potrošniške naravnanosti producirajo soldatesko zaledne funkcionalnosti. Delovanje povzpetnikov se izraža kot subjektivna težnja k lastni promociji, neodvisno od načina in cene, kot nenehna želja po preboju v prvi globoki ešalon; objektivno predstavljajo zanesljiv filter med interesi zalednih dejavnikov in potrebami po obstoju kompaktne družbe.

 

Za razliko od povzpetnikov poteka kadrovski zajem prestrašenih, ustrahovanih po principu vršenja potrebne stopnje pritiskov, usmerjenih na psihološke probleme z doseganjem vseh vrst osebnostnih identitet, porušenih v povezavi s pomanjkljivo izobrazbo, nestrokovnostjo, odsotnostjo samozavesti, pripadnostjo podkulturnim milijejem itd, kar predstavlja fundamentalni humus njihovega prostovoljnega podrejanja vsakokratni volji nadrejenih struktur. Ešalon nesrečnežev, kruhoborcev, ki jim je mar le za najožje, z usodo večne samopodrejenosti, vselej grozečo prekarizacijo, pavperizacijo, izgubo elementarne eksistence, je drug zanesljiv obrazec podrejanja državnih struktur zalednim centrom vpliva. Ta nemočna falanga ubogljivosti, odsotnosti esence je enako pomemben vzvod horizontalne funkcionalnosti globoke države.

 

Obe falangi skupaj tvorita nepredušen kordon, ki dopolnjuje, celo akscelerira vertikalno promotivnost zalednih, neoficielnih interesov. Šele tako izvajane funkcije protičloveške globoke države omogočajo ultimativen uspeh ključnega prizadevanja, ki se odrazi v nemotenem bogatenju pod pogoji razčlovečenja posameznikov znotraj državnih struktur. Neogiben cilj predstavlja predvsem sprotno odstranjevanje nekooperativnih, problematičnih, drugačnih, ki jim je potrebno prilepiti (po potrebi tudi medijske) oznake ekscentričnega, zblaznelega, čudaškega, zmotnega, nezrelega ... Stigmatizacija človeškega je ultimativni poseg v kompleksnost državnih struktur, ki na dolgi rok omogoča stabilnost položaja nosilcev globoke države s ciljem ekspropriacije blagovnega in vrednostnega fundusa.

 

 

***

 

Šele izbris arhaično človeškega, utemeljenega v pristno človeškem, humanem, vzajemnem, kolektivnem omogoča nadzor brez odgovornosti in brez možnosti preprečitve evidentno nezakonitega bogatenja. Odstranitev človeškega substrata, prevrednotenje celotnega intrapsihičnega korpusa, sterilizacija miselnega upora je ultima ratio navidezno zgolj ekonomskega, a v osnovi tudi protičloveškega prizadevanja. V ta namen je seveda nujno odstraniti, marginalizirati avtonomne politične sile kot branike avtentično človeških vrednot. Razbitje, detronizacija organizacijskih oblik človeškega udejstvovanja je hkrati zadnja naloga pohoda globokega v epicenter upora. Globoka država se kaže v ontološkem pogledu kot oblika človeške prihodnosti, kadar iz njega odstranimo idejo, ga reduciramo na igre in kruh, na zgolj samega sebe.

 

Boj proti globoki državi je torej ne le boj proti zajedavcem splošne blaginje, uničevalcem narodne suverenosti, temveč tudi boj za človeka kot ontološko bitje. Boj, ki bo vse prej kot lahek.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
2
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.752
02/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.953
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.811
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.716
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.725
06/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.595
07/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.929
08/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.360
09/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.352
10/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 625