Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

24.08.2019 18:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Vurnik   Milan Šuklje   Trnovo   Tehnika

Na šoli so ga bili nekateri profesorji, ki so se v tistem trenutku po naključju znašli v dekanovi pisarni, iskreno veseli in mu segali v roko. Tudi sam se je počutil med njimi kar domačega, čeprav je komaj koga poznal. Prijetno ga je presenetila je delovna vnema, ki so jo kazali tako učitelji kot učenci pri urejanju prostorov. Hodniki so bili polni študentov, ki so od bogve od kod nosili pohištvo, naprave, stroje, knjige, študije ... Ponekod so še polagali pode, drugod pa so imeli profesorji že urejene kabinete, oddelki priročne knjižnice. Po nekaj vljudnostih ga je dekan peljal v prvo nadstropje prav na konec krila ob Aškerčevi, da bi mu pokazal arhitektski oddelek. Bil je že skoraj povsem nared. Profesor Vurnik je knjige iz njegovega zaboja že razmestil po policah. V veliko sobo, ki naj bi služila za njun delovni kabinet, je že dal prinesti svojo risalno mizo in polico za odlaganje načrtov in modelov. Plečnik se je ozrl naokrog in dekana povprašal, kdaj bodo pripeljali pohištvo, torej mize in stole po njegovih načrtih –  nekaj profesorskih z visokimi nasloni je že videl po kabinetih – pa mu je ta odvrnil, da jih vsak dan dobijo po nekaj deset in da bodo s koncem avgusta že vsi na svojih mestih. Potem mu je omenil, da ima z vselitvijo v bratovo hišo še nekaj težav, da jo mora še vso urediti in da bi se moral nujno dobiti z inženirjem Šukljetom, ki bi mu lahko pomagal z nasvetom, kje bi dobil primerne izvajalce. Dekan se je ponudil, da se bo že naslednjega dne pogovoril s Šukljetom in ga poslal k njemu v Trnovo.

 

Inženir Milan Šuklje se je izkazal za pravega prijatelja. Ni pozabil, kako hitro se je arhitekt odzval na njegovo prošnjo za načrte za Tehniško fakulteto, kako neutrudno mu je pozneje pošiljal dodatne načrte in detajle, odgovoril na vsako poslano mu vprašanje. Zdaj je prišel trenutek, da se mu primerno oddolži. V tednu dni so na dvorišče trnovskega domovanja že začeli voziti gradbeni material, postavljati odre, odpirati streho za ureditev treh nadstreškov na južni in dveh malih na severni. Ob zahodni stranici sta dva delavca že začela kopati veliko jamo za greznico in potem nadaljevala z izkopom jarka za temelj načrtovane nove stene pred južno steno hiše. Sosedje so z zanimanjem opazovali hrupno dogajanje in ne brez bojazni, koliko časa bodo morali vse to prenašati. Toda nihče se ni upal nič vprašati. Medtem pa se je, kakor je bil obljubil Šuklje, oglasil lastnik gradbenega podjetja, da bi ga peljal s svojim avtom do svojega prijatelja in sodelavca, posebej izvedenega za izdelavo stavbnega pohištva. Pri njem je Jože naročil vsa okna za nadstreške, in predvsem stopnišče, nujno povezavo v zgodnje nadstropje. Vprašanje pohištva je moral odložiti za pozneje. Utrujen od naporov in skrbi se je moral zvečer posvetiti še pripravam na predavanja in zbiranju gradiva za vaje s študenti. K sreči vreme ni nagajalo ne zidarjem ne krovcem, tako da so bila groba dela v dobrem mesecu končana. Ometavanju in pleskanju sten je sledilo postavljanje stopnišča, vzidavanjem vrat in napeljevanje elektrike po površini sten. Zamujalo je le delo z greznico in zidanjem stranišča. Malo pred končanjem del v trnovskem stanovanju so prišli ponj s Tehnike, da bi nadzoroval postavitev peči v profesorskem kabinetu arhitektskega oddelka. Jože si ga je zamisli nekoliko po svoje in je kar na mestu, neposredno vodil pečarje pri postavljanju peči. S pečmi je imel vselej veliko veselja, tako tudi tokrat in je obžaloval, da si doma predvsem zaradi pomanjkanja prostora ne bi mogel privoščiti česa podobnega.

 

Pri iskanju gospodinjske pomočnice se je izkazala njena najstarejša hči Marija. Ena izmed njenih znank je pokazala zanimanje za gospodinjenje pri profesorju Plečniku, tako da jo je nekega zgodnjega večera pripeljala predstavit svojemu stricu. Stricu Jožetu je bila na pogled kar všeč. Zaskrbela so ga njena leta. Bo zmogla toliko dela pri hiši in na vrtu, se je spraševal. Ljubo mu je bilo, da prihaja s Koroškega. Ime ji je bilo Neža Wüster. Dogovorila sta se, da jo bo obvestil, kdaj se bo mogla vseliti v svojo sobo; tedaj bi se tudi podrobneje pogovorila o njenih zadolžitvah v hiši in na vrtu. Omenila mu je, da bo pripeljala nekaj svojega skromnega pohištva. Glede svojega mu ni preostalo drugega, kot da je k Andrejevi skromni pohištveni opremi dodal veliki zaboj, v katerem je bil poslal svoje reči v Ljubljano, k temu pa še nekaj manjših od sestre, da mu bodo za odlagalne police. Risalno desko, veliko leseno ploščo na dveh kozah, je namestil pod veliko okno, glede stolov pa se je zadovoljil z nekaj preprostimi modeli Thonetove produkcije.

 

Čas pred začetkom predavanj in vaj na Tehniki je bil zanj poln skrbi in nadleg. Ni se prav znašel. Andreju je pisal:

 

Carissime, glej, tu skoraj nikogar ne poznam. Od zadnjih vojnih let poznam le kanonika Silvina Sardenka, iz zadnjega časa pa le jezuita Franca Tomca. S profesorji na Tehniki se komaj pozdravljamo, če jih srečam na cesti, se rajši delajo, da me ne vidijo, kot da bi me pozdravili, kaj šele, da bi se ustavili in si izmenjali magari samo nekaj vljudnosti. Mimo naših profesorjev sploh nikogar ne poznam, z nikomer ne občujem, incluzive ženski spol. Poznam samo eno pot čez frančiškanski most pred škofijo do sestre. In tudi to je prijetnejše po noči zaradi ljudi in zaradi nepopisno grdega mesta. Jaz sicer ne bom nobenega mesta zidal in ga tudi nisem – ali Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami. Drugega ne vem. Tudi moj spomin, na katerega, nota bene, se nisem nikdar kaj prida zanašal, je čedalje slabši, ravno tako moje oči. No tako se vse počasi kos za kosom pogreza. Tolaži človeka edino to, ker nisem nikdar živel v lepi celoti, temveč vedno na podrtiji lastne pomanjkljivosti. In zato je vseeno, kakor je že.

Ves Tvoj Jože

 

 

Še nekaj večerov se je boril z nagovorom študentom. Ta ga je od vsega še najbolj moril. Če ne bi sproti odnašal v kepo zmečkanih poskusov na papirju, bi jih bilo za več kot poln koš. Bil je nervozen, neprespan, slabe volje in do jutra tistega oktobrskega dne, ko je prvič stopil pred svoje ljubljanske študente, je imel na listu papirja pred seboj le nekaj skiciranih misli. Ko je zagledal pred sabo skoraj dve desetniji prihodnjih arhitektov – le od kod so se vzeli ti, ki jih spomladi ni bilo na prvem srečanju, je pomislil -  je še ta osnutek potisnil v žep suknjiča, vstal izza katedra in mirno počakal, da se pridušeno mrmranje povsem umiri. Tudi sam se je umiril in kot bi si bili že dolgo znanci, če ne prijatelji, kakor bi začel pisati še eno izmed številnih pisem, ki jim jih je dotlej pisal iz Prage, je potihoma začel govoriti:

 

"Predvsem vas danes prav lepo pozdravljam. Povedati vam nimam nič posebnega. Vi ste prišli na arhitekturo. Arhitektura pa je umetnost, mislite in premislite, kam ste prišli. In naša Tehnika z arhitektskim oddelkom je zaenkrat edini dom umetnosti na naši mladi univerzi. Ni bilo kar tjavendan, da ste sem prišli in jaz vam teh reči ne bom razlagal. Ali ta študij je še vedno nekaj drugega kot inženirstvo. Vi morete postati kakšni inženirji v kakšni pisarni; je to dobrina za vas in za domovino. Drugo pa je, kar zahteva domovina od vas, če hočete postati dobri arhitekti. Ne bom rekel, da smo živeli v puščavi. Srečal sem Finžgarja in mi je pravil, da so naši Orli pred telovadnim nastopom v Parizu govorili Francozom o svojem stadionu, ki ga nameravajo zgraditi. Francozi so jih vprašali, 'Koliko vas pa je?' 'En milijon.' So jim odgovorili. Pa so na to rekli Francozi: 'Saj kaj takega si mi ne bi upali narediti.' Je to znamenje, da naše ljudstvo nekaj hoče in tudi nekaj stori. Res je, da smo v državi najboljši organizatorji, dobili smo to najboljše od Nemcev."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
8
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,187
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,638
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,457
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,385
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,590
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,338
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 708
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 591
09/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,986
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,371