Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

24.08.2019 18:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Vurnik   Milan Šuklje   Trnovo   Tehnika

Na šoli so ga bili nekateri profesorji, ki so se v tistem trenutku po naključju znašli v dekanovi pisarni, iskreno veseli in mu segali v roko. Tudi sam se je počutil med njimi kar domačega, čeprav je komaj koga poznal. Prijetno ga je presenetila je delovna vnema, ki so jo kazali tako učitelji kot učenci pri urejanju prostorov. Hodniki so bili polni študentov, ki so od bogve od kod nosili pohištvo, naprave, stroje, knjige, študije ... Ponekod so še polagali pode, drugod pa so imeli profesorji že urejene kabinete, oddelki priročne knjižnice. Po nekaj vljudnostih ga je dekan peljal v prvo nadstropje prav na konec krila ob Aškerčevi, da bi mu pokazal arhitektski oddelek. Bil je že skoraj povsem nared. Profesor Vurnik je knjige iz njegovega zaboja že razmestil po policah. V veliko sobo, ki naj bi služila za njun delovni kabinet, je že dal prinesti svojo risalno mizo in polico za odlaganje načrtov in modelov. Plečnik se je ozrl naokrog in dekana povprašal, kdaj bodo pripeljali pohištvo, torej mize in stole po njegovih načrtih –  nekaj profesorskih z visokimi nasloni je že videl po kabinetih – pa mu je ta odvrnil, da jih vsak dan dobijo po nekaj deset in da bodo s koncem avgusta že vsi na svojih mestih. Potem mu je omenil, da ima z vselitvijo v bratovo hišo še nekaj težav, da jo mora še vso urediti in da bi se moral nujno dobiti z inženirjem Šukljetom, ki bi mu lahko pomagal z nasvetom, kje bi dobil primerne izvajalce. Dekan se je ponudil, da se bo že naslednjega dne pogovoril s Šukljetom in ga poslal k njemu v Trnovo.

 

Inženir Milan Šuklje se je izkazal za pravega prijatelja. Ni pozabil, kako hitro se je arhitekt odzval na njegovo prošnjo za načrte za Tehniško fakulteto, kako neutrudno mu je pozneje pošiljal dodatne načrte in detajle, odgovoril na vsako poslano mu vprašanje. Zdaj je prišel trenutek, da se mu primerno oddolži. V tednu dni so na dvorišče trnovskega domovanja že začeli voziti gradbeni material, postavljati odre, odpirati streho za ureditev treh nadstreškov na južni in dveh malih na severni. Ob zahodni stranici sta dva delavca že začela kopati veliko jamo za greznico in potem nadaljevala z izkopom jarka za temelj načrtovane nove stene pred južno steno hiše. Sosedje so z zanimanjem opazovali hrupno dogajanje in ne brez bojazni, koliko časa bodo morali vse to prenašati. Toda nihče se ni upal nič vprašati. Medtem pa se je, kakor je bil obljubil Šuklje, oglasil lastnik gradbenega podjetja, da bi ga peljal s svojim avtom do svojega prijatelja in sodelavca, posebej izvedenega za izdelavo stavbnega pohištva. Pri njem je Jože naročil vsa okna za nadstreške, in predvsem stopnišče, nujno povezavo v zgodnje nadstropje. Vprašanje pohištva je moral odložiti za pozneje. Utrujen od naporov in skrbi se je moral zvečer posvetiti še pripravam na predavanja in zbiranju gradiva za vaje s študenti. K sreči vreme ni nagajalo ne zidarjem ne krovcem, tako da so bila groba dela v dobrem mesecu končana. Ometavanju in pleskanju sten je sledilo postavljanje stopnišča, vzidavanjem vrat in napeljevanje elektrike po površini sten. Zamujalo je le delo z greznico in zidanjem stranišča. Malo pred končanjem del v trnovskem stanovanju so prišli ponj s Tehnike, da bi nadzoroval postavitev peči v profesorskem kabinetu arhitektskega oddelka. Jože si ga je zamisli nekoliko po svoje in je kar na mestu, neposredno vodil pečarje pri postavljanju peči. S pečmi je imel vselej veliko veselja, tako tudi tokrat in je obžaloval, da si doma predvsem zaradi pomanjkanja prostora ne bi mogel privoščiti česa podobnega.

 

Pri iskanju gospodinjske pomočnice se je izkazala njena najstarejša hči Marija. Ena izmed njenih znank je pokazala zanimanje za gospodinjenje pri profesorju Plečniku, tako da jo je nekega zgodnjega večera pripeljala predstavit svojemu stricu. Stricu Jožetu je bila na pogled kar všeč. Zaskrbela so ga njena leta. Bo zmogla toliko dela pri hiši in na vrtu, se je spraševal. Ljubo mu je bilo, da prihaja s Koroškega. Ime ji je bilo Neža Wüster. Dogovorila sta se, da jo bo obvestil, kdaj se bo mogla vseliti v svojo sobo; tedaj bi se tudi podrobneje pogovorila o njenih zadolžitvah v hiši in na vrtu. Omenila mu je, da bo pripeljala nekaj svojega skromnega pohištva. Glede svojega mu ni preostalo drugega, kot da je k Andrejevi skromni pohištveni opremi dodal veliki zaboj, v katerem je bil poslal svoje reči v Ljubljano, k temu pa še nekaj manjših od sestre, da mu bodo za odlagalne police. Risalno desko, veliko leseno ploščo na dveh kozah, je namestil pod veliko okno, glede stolov pa se je zadovoljil z nekaj preprostimi modeli Thonetove produkcije.

 

Čas pred začetkom predavanj in vaj na Tehniki je bil zanj poln skrbi in nadleg. Ni se prav znašel. Andreju je pisal:

 

Carissime, glej, tu skoraj nikogar ne poznam. Od zadnjih vojnih let poznam le kanonika Silvina Sardenka, iz zadnjega časa pa le jezuita Franca Tomca. S profesorji na Tehniki se komaj pozdravljamo, če jih srečam na cesti, se rajši delajo, da me ne vidijo, kot da bi me pozdravili, kaj šele, da bi se ustavili in si izmenjali magari samo nekaj vljudnosti. Mimo naših profesorjev sploh nikogar ne poznam, z nikomer ne občujem, incluzive ženski spol. Poznam samo eno pot čez frančiškanski most pred škofijo do sestre. In tudi to je prijetnejše po noči zaradi ljudi in zaradi nepopisno grdega mesta. Jaz sicer ne bom nobenega mesta zidal in ga tudi nisem – ali Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami. Drugega ne vem. Tudi moj spomin, na katerega, nota bene, se nisem nikdar kaj prida zanašal, je čedalje slabši, ravno tako moje oči. No tako se vse počasi kos za kosom pogreza. Tolaži človeka edino to, ker nisem nikdar živel v lepi celoti, temveč vedno na podrtiji lastne pomanjkljivosti. In zato je vseeno, kakor je že.

Ves Tvoj Jože

 

 

Še nekaj večerov se je boril z nagovorom študentom. Ta ga je od vsega še najbolj moril. Če ne bi sproti odnašal v kepo zmečkanih poskusov na papirju, bi jih bilo za več kot poln koš. Bil je nervozen, neprespan, slabe volje in do jutra tistega oktobrskega dne, ko je prvič stopil pred svoje ljubljanske študente, je imel na listu papirja pred seboj le nekaj skiciranih misli. Ko je zagledal pred sabo skoraj dve desetniji prihodnjih arhitektov – le od kod so se vzeli ti, ki jih spomladi ni bilo na prvem srečanju, je pomislil -  je še ta osnutek potisnil v žep suknjiča, vstal izza katedra in mirno počakal, da se pridušeno mrmranje povsem umiri. Tudi sam se je umiril in kot bi si bili že dolgo znanci, če ne prijatelji, kakor bi začel pisati še eno izmed številnih pisem, ki jim jih je dotlej pisal iz Prage, je potihoma začel govoriti:

 

"Predvsem vas danes prav lepo pozdravljam. Povedati vam nimam nič posebnega. Vi ste prišli na arhitekturo. Arhitektura pa je umetnost, mislite in premislite, kam ste prišli. In naša Tehnika z arhitektskim oddelkom je zaenkrat edini dom umetnosti na naši mladi univerzi. Ni bilo kar tjavendan, da ste sem prišli in jaz vam teh reči ne bom razlagal. Ali ta študij je še vedno nekaj drugega kot inženirstvo. Vi morete postati kakšni inženirji v kakšni pisarni; je to dobrina za vas in za domovino. Drugo pa je, kar zahteva domovina od vas, če hočete postati dobri arhitekti. Ne bom rekel, da smo živeli v puščavi. Srečal sem Finžgarja in mi je pravil, da so naši Orli pred telovadnim nastopom v Parizu govorili Francozom o svojem stadionu, ki ga nameravajo zgraditi. Francozi so jih vprašali, 'Koliko vas pa je?' 'En milijon.' So jim odgovorili. Pa so na to rekli Francozi: 'Saj kaj takega si mi ne bi upali narediti.' Je to znamenje, da naše ljudstvo nekaj hoče in tudi nekaj stori. Res je, da smo v državi najboljši organizatorji, dobili smo to najboljše od Nemcev."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.269
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.660
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.794
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.878
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.480
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.277
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112