Komentar

Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja

Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo zavreti posege na avocestnem križu in preprečijo planiranje in projektiranje takšnih ukrepov, bo to imelo daljnosežne posledice. Zavedati se moramo, da je pri tovrstnih posegih potrebno vsaj dvajset let od zasnove do realizacije. Če želimo odpraviti težave, ki se danes pojavljajo zaradi preobremenjenosti avtocest, jih lahko odpravimo čez kakšnih dvajset let. Ali lahko dopustimo, da bodo neuki poslanci povzročili totalni zastoj prometa? So zato pooblaščeni? Ali bodo za svoje nespametne odločitve odgovarjali?

25.08.2019 10:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   promet   Slovenija   Ljubljana   železnica   avtocesta   Evropa   koridor

Promet je osnovno gibalo razvoja, ki nam pravzaprav omogoča boljše življenje, saj to dosegamo ravno z menjavo dobrin, ki se tako enakomerneje razporejajo po svetu.

Televizija je predvajala ponovitev seje Odbora za infrastrukturo državnega zbora. Glavna tema tega sestanka je bila ureditev prometnih razmer na ljubljanskem prometnem vozlišču. Na seji so bili prisotni državni sekretarji  ministrstev za infrastrukturo, okolje in finance ter kopica predstavnikov nevladnih organizacij, predvsem s področja varstva narave in ekologije, ter predstavniki mesta Ljubljane in prometnih organizacij. Na področju ljubljanskega prometnega vozlišča prihaja do zastojev prometa in očitno se razmere poslabšujejo, zato bo potrebno nekaj ukreniti, da se bo promet normalno odvijal in da do zastojev ne bo prihajalo. Zagotoviti je potrebno trajnostno rešitev. Na voljo je očitno mnogo rešitev, katero izbrati, to je vprašanje. Prav temu je bila namenjena seja, ki sicer ni mela ambicije, da pride do končne rešitve, so pa poslanci pozvali ministrstvo za infrastrukturo Alenko Bratušek, da najkasneje do sredine septembra pripravi predlog za trajnostno rešitev tega problema, ki naj odpravi težave vsaj za naslednjih dvajset do trideset let.

 

Med predlogi so bili predstavljeni:

 

- razširitev in prilagoditev avtocestnega sistema z dograditvijo vpadnic v mesto Ljubljana in zagotovitvijo ustreznih parkirnih mest,

 

- posodobitev železniškega prometa z ureditvijo železniških prog in nabavo novih vlakovnih kompozicij in

 

- izboljšanje javnega cestnega prevoza s povečanjem števila prog, povečanja frekvenc voženj in nabavo novih avtobusov.

 

 

Ves čas pa je kot praktično nesprejemljiva rešitev bila omenjena širitev in sanacija avtocestnega omrežja, saj je večina prisotnih zastopala mnenje, da širitev avtocest povzroča še večji promet na njih, kar pa povzroča same težave in nevolje: večje sproščanje ogljika, več mikrodelcev v ozračju in več hrupa. Vse to je iz ekološkega stališča nesprejemljivo, zato je potrebno začeti z novo paradigmo. Tako kot se je do sedaj reševalo prometne probleme, ne gre več naprej. Konec je izgradnje cest! Konec je cestnih lobijev!

 

Nujna seja je bila sklicana na zahtevo Levice, ki jo je na odboru v glavnem zastopal Luka Mesec. Sklepi so ostri in imajo lahko daljnosežne posledice za razvoj Slovenije, zato je potreben komentar in temeljit premislek o tem, kaj je odbor sprejel, pa premisel seveda tudi o tem, kam bo usmerjena študija, ki je sedaj v pripravi in bo predstavljana čez kak mesec dni. Naj naprej navedem nekaj dejstev, ki jih je potrebno upoštevati in so za nadaljnji razvoj prometa pomembna.

 

 

***

 

Slovenija je država z eno največjih disperzij poselitve v Evropi, če že ne na svetu. S tem v zvezi je dostopnost do javnega prevoza zelo šibka. Če vzamemo, da je ugodna dostopnost do javnega prevoza definirana s petminutno hojo do najbližjega postajališča vlaka ali avtobusa, lahko ocenimo, da ima takšno dostopnost zagotovljen 1 % prebivalstva do vlaka in kvečjemu 3 do 4 % do avtobusa. Skupaj torej ima normalno dostopnost do javnega prevoza v Sloveniji le okrog 5 % prebivalstva. To je dejstvo, ki ga pri načrtovanju prometa ni mogoče prezreti.

 

Na drugi strani imamo zelo različne cilje potovanj. Ti se zelo razlikujejo že v sami družini, celo pri posameznih osebah. Potovanje ni namenjeno samo relaciji dom - služba. Marsikdo mora medtem odložiti še otroka v šoli ali vrtcu. Lahko sta celo šola in vrtec oddaljena med seboj.

 

Glavni vzrok za preobremenjenost prometa je prav gotovo prihod na delo in povratek z dela, torej v dveh prometnih konicah, kar je zelo pomembno za javni promet. Ta mora poslovati po ekonomski logiki in če je prevoz dimenzioniran samo na konice, je nerentabilen. Zastavlja se vprašanje, kdo naj pokriva izgube? Vprašanje se postavlja tudi, kaj lahko dosežemo s širitvijo železniškega prometa?

 

Iz predstavljene ocene vidimo, da je dostopnost do železniškega prevoza  šibka. Novogradnje skorajda ne pridejo v poštev, saj z njimi nikakor ne bi pritegnili kaj več potnikov. Več potnikov lahko pridobimo z ureditvijo kombiniranega prevoza tako, da ob postajališčih zagotovimo dodatna parkirišča, a udobnosti vožnje s tem ne povečamo; potrebno je prestopati, čakati na vlak in potem še vedno od vlaka do cilja nadaljevati pot bodisi peš, ali z drugim prevoznim sredstvom.

 

Seveda pa je potrebno upoštevati, da je železniški promet skrajno zastarel in da so posodobitve kljub vsemu nujno potrebne. Tukaj naj opozorim, da Marija Terezija še ni gradila železnic na Slovenskem in do jo nekateri po nemarnem obtožujejo, da je kriva za to, da imamo železnice. Posodobitev železnic je nujna ne glede na to, koliko bo povečala število potnikov. Javni cestni promet pritegne sicer več potnikov kot železniški, ima več možnosti za to, da jih pritegne še več, vprašanje pa je rentabilnost in seveda - kdo naj plačuje nerentabilnost tega prevoza.

 

 

***

 

V Sloveniji imamo dokaj dobro razvito cestno infrastrukturo in ni problem organizirati javni prevoz do vsake še tako oddaljene hiše. Postavlja pa se vprašanje, koliko je tak prevoz rentabilen in seveda kdo ga naj plača. Prav gotovo je pri javnem cestnem prometu še mnogo rezerv in ga je možno izboljšati in usposobiti tako, da prevzame mnogo več potnikov kot doslej. Možno je uvesti nove proge, povečati frekvenco voženj in postoriti še marsikaj, kar naj pritegne več potnikov, seveda pa je vse odvisno, koliko je pripravljena družba vložiti v te izboljšave.

 

V samem mestnem prometu se Ljubljana sooča s tem, kako stopiti korak naprej pri javnem mestnem prometu. Pred davnimi leti je lahkomiselno odpravila tramvaj, nato še trolejbus in sedaj je na avtobusnem javnem prometu, ki se sicer tehnološko izboljšuje, kmalu bo uveden električni avtobusni promet, ampak vse to ne bo spremenilo dejstva, da je kapaciteta avtobusnega prometa v konicah premajhna in le tramvaj lahko reši ta problem. Osnovnemu tramvajskemu vozilu je v konicah možno priklopiti še dva ali tri vozila in tako podvojiti oziroma potrojiti kapaciteto. Z avtobusom tega ni mogoče doseči.

 

Metro ne pride v poštev, saj je Ljubljana danes in bo tudi v bodoče premajhna, da bi lahko izgradila metro. Je pa potrebno obuditi in temeljito preveriti poglobitev ljubljanskega železniškega vozlišča in uvedbo primestne železnice ali t.i. S-Bahna, kakor to imenujejo Nemci.

 

Ljubljano prej ali slej čaka rekonstrukcija železniškega vozlišča, gradnja tivolskega kraka železnice, ki bo omogočil direktno vožnjo iz Kopra do Jesenic in seveda avtobusni kolodvor. Vse to naravnost vpije po poglobitvi železniškega vozlišča na področju mesta Ljubljane in uvedbo S-Bahna. Ali si kdo upa to predložiti? S tem bi bil sicer razveselili gradbeni lobi, a tudi Ljubljana bi postala dejanska prestolnica evropske Slovenije.

 

Seveda pa obstajajo tudi možnosti, da brez posegov v prometno infrastrukturo in brez investicij v sodobnejša prometna sredstva saniramo prometne težave na ljubljanskem prometnem vozlišču. Če namreč del dejavnosti iz Ljubljane preselimo iz nje in jih lociramo drugod po Sloveniji. Recimo, da preselimo del ministrstev, del kulturnih ustanov, del znanstvenih ustanov itd. Seveda se je potrebno vprašati, ali je to smiselno in ali bi dejansko dosegli zastavljene cilje. Morda bi res nekoliko razbremenili ljubljansko prometno vozlišče, prav gotovo pa bi sprožili dodatne prometne tokove in se s tem oddaljili od ciljev, zmanjšanja polucij, CO2, mikro prašnih delcev in zmanjšanje hrupa. Vse te polucije bi s takšnim ukrepom le disperzirali na večje območje.

 

Prav tako pa lahko zmanjšamo prometne tokove s preselitvijo prebivalstva, ki živi na obrobju Ljubljane in primestjih: Grosuplje, Vrhnika, Logatec, Škofja loka, Kamnik in Domžale. Je to izvedljivo? Verjetno ne, zato lahko takšno možnost jemljemo le kot neuresničljivo željo.

 

 

***

 

Seveda pa ljubljansko prometno vozlišče ne obremenjuje samo lokalni promet. Ljubljana je bila pomembno križišče dveh evropskih koridorjev in sicer koridorja London - Carigrad in Lizbona - Kijev. Prav v Ljubljani se križata ta dva koridorja. V zadnjem času sicer izgubljata na veljavi, saj Slovenija naredi premalo (ali skoraj nič), da bi ohranjala promet in svojo pomembnost. K temu ni pripomogla niti evropska komisarka za promet Violeta Bulc. V zadnjem času je promet preprosto obšel Slovenijo. Italija in Avstrija sta zgradili oziroma še gradita hitro železniško progo Benetke - Dunaj z baznimi predori pod Koralpami in Semeringom. Vzporedno z železnico je zgrajena tudi avtocesta.

 

Za Evropo in Bližnji vzhod pa postaja vse bolj zanimiv Podonavski koridor med Beogradom in Dunajem preko Budimpešte, saj v Srbiji in na Madžarskem pospešeno gradijo avocesto in železniško progo.

 

Kljub vsemu pa obstajajo severnojadranske luke Trst, Koper in Reka, ki bodo izvor in cilj tega prometa. Del tovora bo ne glede na vse potoval po slovenskih železnicah in avtocestah. Omenjena pristanišča se bodo prav gotovo širila in generirala promet, ki bo vsaj delno tranzitiral Slovenijo in seveda ljubljansko prometno vozlišče. Temu se ne bo dalo izogniti. Če vemo, da je že sedaj obroč ljubljanskih obvoznic preobremenjen in da najmanjša motnja povzroči velike zastoje, ki so bolj pravilo kot izjema, je seveda jasno, da kar tako ohranjati obstoječe stanje ne bo šlo. Podobno je tudi na nekaterih avtocestnih odsekih na avtocestnem križu.

 

V kolikor se planerji ne bodo posvetili tem problemom, Slovenijo čaka prometni kolaps že v bližnji bodočnosti. Seveda lahko rešitve najdejo le za to kvalificirani strokovnjaki in ne romantiki, ki sanjajo in sprejemajo odločitve, za katere niso usposobljeni. Res je, da živimo v času, ko nam pretijo vremenske spremembe, res je, da so najrazličnejše škodljive polucije vedno večje, vendar se razvoju ne smemo odpovedati. Promet je osnovno gibalo razvoja, ki nam pravzaprav omogoča boljše življenje, saj to dosegamo ravno z menjavo dobrin, ki se tako enakomerneje razporejajo po svetu.

 

Sicer se v svetu, zlasti pa v Sloveniji vse bolj krepi gibanje, ki želi zaustaviti razvoj, vendar je potem potrebno ljudem sporočiti, da se bodo morali odpovedati marsičemu, kar razvoj prinaša. Pobudniki prepovedi gradnje cest in železnic v Sloveniji naj volivcem in državljanom odkrito sporočijo, da bo zaradi tega manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja. Slovenija še vedno opazno zaostaja za razvitimi predeli Evrope; če tam lahko ljudje živijo in preživijo celo bistveno bolje kot mi v Sloveniji, potem je strah pred prevelikim razvojem resnično odveč.

 

 

***

 

V septembru lahko pričakujemo predstavitev študije, ki bo nakazala rešitve prometnih težav na ljubljanskem prometnem vozlišču. Izvajalci študije so dobili jasno navodilo, da ne smejo med ukrepe šteti kakršne koli širitve ali dograditve na avtocestni mreži. Popolnoma jasno je, da je avtocestni križ v Sloveniji na mnogih odsekih že preobremenjen, da prometni tok presega računske kapacitete propustnosti. Rešitev na takšnih odsekih je širitev avtoceste, ali pa izgradnja dodatnih cest, ki naj prevzamejo promet z avtoceste. Vsi drugi ukrepi so le slepilo, nerealne sanje. Vsaj še nekaj desetletij se bo Slovenija razvijala in promet bo rastel. V kolikor bodo poslanci odbora za infrastrukturo neomajni in bodo vztrajali pri stališču, da v bodočnosti posegov na avtocestnem križu ne bo in da ne bo novogradenj, potem bodo Sloveniji preprečil nadaljnji razvoj.

 

Opozoriti pa velja še na nekaj pomembnega. Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci odločijo zavreti posege na avocestnem križu in preprečijo planiranje in projektiranje takšnih ukrepov, bo to imelo daljnosežne posledice. Zavedati se moramo, da je pri tovrstnih posegih potrebno vsaj dvajset let od zasnove do realizacije. Če želimo odpraviti težave, ki se danes pojavljajo zaradi preobremenjenosti avtocest, jih lahko odpravimo čez kakšnih dvajset let. Ali lahko dopustimo, da bodo neuki poslanci povzročili totalni zastoj prometa? So zato pooblaščeni? Ali bodo za svoje nespametne odločitve odgovarjali?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,466
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,135
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,028
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,915
05/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,501
06/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,155
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,194
08/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,587
09/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 1,000
10/
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,460