Komentar

Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja

Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo zavreti posege na avocestnem križu in preprečijo planiranje in projektiranje takšnih ukrepov, bo to imelo daljnosežne posledice. Zavedati se moramo, da je pri tovrstnih posegih potrebno vsaj dvajset let od zasnove do realizacije. Če želimo odpraviti težave, ki se danes pojavljajo zaradi preobremenjenosti avtocest, jih lahko odpravimo čez kakšnih dvajset let. Ali lahko dopustimo, da bodo neuki poslanci povzročili totalni zastoj prometa? So zato pooblaščeni? Ali bodo za svoje nespametne odločitve odgovarjali?

25.08.2019 10:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   promet   Slovenija   Ljubljana   železnica   avtocesta   Evropa   koridor

Promet je osnovno gibalo razvoja, ki nam pravzaprav omogoča boljše življenje, saj to dosegamo ravno z menjavo dobrin, ki se tako enakomerneje razporejajo po svetu.

Televizija je predvajala ponovitev seje Odbora za infrastrukturo državnega zbora. Glavna tema tega sestanka je bila ureditev prometnih razmer na ljubljanskem prometnem vozlišču. Na seji so bili prisotni državni sekretarji  ministrstev za infrastrukturo, okolje in finance ter kopica predstavnikov nevladnih organizacij, predvsem s področja varstva narave in ekologije, ter predstavniki mesta Ljubljane in prometnih organizacij. Na področju ljubljanskega prometnega vozlišča prihaja do zastojev prometa in očitno se razmere poslabšujejo, zato bo potrebno nekaj ukreniti, da se bo promet normalno odvijal in da do zastojev ne bo prihajalo. Zagotoviti je potrebno trajnostno rešitev. Na voljo je očitno mnogo rešitev, katero izbrati, to je vprašanje. Prav temu je bila namenjena seja, ki sicer ni mela ambicije, da pride do končne rešitve, so pa poslanci pozvali ministrstvo za infrastrukturo Alenko Bratušek, da najkasneje do sredine septembra pripravi predlog za trajnostno rešitev tega problema, ki naj odpravi težave vsaj za naslednjih dvajset do trideset let.

 

Med predlogi so bili predstavljeni:

 

- razširitev in prilagoditev avtocestnega sistema z dograditvijo vpadnic v mesto Ljubljana in zagotovitvijo ustreznih parkirnih mest,

 

- posodobitev železniškega prometa z ureditvijo železniških prog in nabavo novih vlakovnih kompozicij in

 

- izboljšanje javnega cestnega prevoza s povečanjem števila prog, povečanja frekvenc voženj in nabavo novih avtobusov.

 

 

Ves čas pa je kot praktično nesprejemljiva rešitev bila omenjena širitev in sanacija avtocestnega omrežja, saj je večina prisotnih zastopala mnenje, da širitev avtocest povzroča še večji promet na njih, kar pa povzroča same težave in nevolje: večje sproščanje ogljika, več mikrodelcev v ozračju in več hrupa. Vse to je iz ekološkega stališča nesprejemljivo, zato je potrebno začeti z novo paradigmo. Tako kot se je do sedaj reševalo prometne probleme, ne gre več naprej. Konec je izgradnje cest! Konec je cestnih lobijev!

 

Nujna seja je bila sklicana na zahtevo Levice, ki jo je na odboru v glavnem zastopal Luka Mesec. Sklepi so ostri in imajo lahko daljnosežne posledice za razvoj Slovenije, zato je potreben komentar in temeljit premislek o tem, kaj je odbor sprejel, pa premisel seveda tudi o tem, kam bo usmerjena študija, ki je sedaj v pripravi in bo predstavljana čez kak mesec dni. Naj naprej navedem nekaj dejstev, ki jih je potrebno upoštevati in so za nadaljnji razvoj prometa pomembna.

 

 

***

 

Slovenija je država z eno največjih disperzij poselitve v Evropi, če že ne na svetu. S tem v zvezi je dostopnost do javnega prevoza zelo šibka. Če vzamemo, da je ugodna dostopnost do javnega prevoza definirana s petminutno hojo do najbližjega postajališča vlaka ali avtobusa, lahko ocenimo, da ima takšno dostopnost zagotovljen 1 % prebivalstva do vlaka in kvečjemu 3 do 4 % do avtobusa. Skupaj torej ima normalno dostopnost do javnega prevoza v Sloveniji le okrog 5 % prebivalstva. To je dejstvo, ki ga pri načrtovanju prometa ni mogoče prezreti.

 

Na drugi strani imamo zelo različne cilje potovanj. Ti se zelo razlikujejo že v sami družini, celo pri posameznih osebah. Potovanje ni namenjeno samo relaciji dom - služba. Marsikdo mora medtem odložiti še otroka v šoli ali vrtcu. Lahko sta celo šola in vrtec oddaljena med seboj.

 

Glavni vzrok za preobremenjenost prometa je prav gotovo prihod na delo in povratek z dela, torej v dveh prometnih konicah, kar je zelo pomembno za javni promet. Ta mora poslovati po ekonomski logiki in če je prevoz dimenzioniran samo na konice, je nerentabilen. Zastavlja se vprašanje, kdo naj pokriva izgube? Vprašanje se postavlja tudi, kaj lahko dosežemo s širitvijo železniškega prometa?

 

Iz predstavljene ocene vidimo, da je dostopnost do železniškega prevoza  šibka. Novogradnje skorajda ne pridejo v poštev, saj z njimi nikakor ne bi pritegnili kaj več potnikov. Več potnikov lahko pridobimo z ureditvijo kombiniranega prevoza tako, da ob postajališčih zagotovimo dodatna parkirišča, a udobnosti vožnje s tem ne povečamo; potrebno je prestopati, čakati na vlak in potem še vedno od vlaka do cilja nadaljevati pot bodisi peš, ali z drugim prevoznim sredstvom.

 

Seveda pa je potrebno upoštevati, da je železniški promet skrajno zastarel in da so posodobitve kljub vsemu nujno potrebne. Tukaj naj opozorim, da Marija Terezija še ni gradila železnic na Slovenskem in do jo nekateri po nemarnem obtožujejo, da je kriva za to, da imamo železnice. Posodobitev železnic je nujna ne glede na to, koliko bo povečala število potnikov. Javni cestni promet pritegne sicer več potnikov kot železniški, ima več možnosti za to, da jih pritegne še več, vprašanje pa je rentabilnost in seveda - kdo naj plačuje nerentabilnost tega prevoza.

 

 

***

 

V Sloveniji imamo dokaj dobro razvito cestno infrastrukturo in ni problem organizirati javni prevoz do vsake še tako oddaljene hiše. Postavlja pa se vprašanje, koliko je tak prevoz rentabilen in seveda kdo ga naj plača. Prav gotovo je pri javnem cestnem prometu še mnogo rezerv in ga je možno izboljšati in usposobiti tako, da prevzame mnogo več potnikov kot doslej. Možno je uvesti nove proge, povečati frekvenco voženj in postoriti še marsikaj, kar naj pritegne več potnikov, seveda pa je vse odvisno, koliko je pripravljena družba vložiti v te izboljšave.

 

V samem mestnem prometu se Ljubljana sooča s tem, kako stopiti korak naprej pri javnem mestnem prometu. Pred davnimi leti je lahkomiselno odpravila tramvaj, nato še trolejbus in sedaj je na avtobusnem javnem prometu, ki se sicer tehnološko izboljšuje, kmalu bo uveden električni avtobusni promet, ampak vse to ne bo spremenilo dejstva, da je kapaciteta avtobusnega prometa v konicah premajhna in le tramvaj lahko reši ta problem. Osnovnemu tramvajskemu vozilu je v konicah možno priklopiti še dva ali tri vozila in tako podvojiti oziroma potrojiti kapaciteto. Z avtobusom tega ni mogoče doseči.

 

Metro ne pride v poštev, saj je Ljubljana danes in bo tudi v bodoče premajhna, da bi lahko izgradila metro. Je pa potrebno obuditi in temeljito preveriti poglobitev ljubljanskega železniškega vozlišča in uvedbo primestne železnice ali t.i. S-Bahna, kakor to imenujejo Nemci.

 

Ljubljano prej ali slej čaka rekonstrukcija železniškega vozlišča, gradnja tivolskega kraka železnice, ki bo omogočil direktno vožnjo iz Kopra do Jesenic in seveda avtobusni kolodvor. Vse to naravnost vpije po poglobitvi železniškega vozlišča na področju mesta Ljubljane in uvedbo S-Bahna. Ali si kdo upa to predložiti? S tem bi bil sicer razveselili gradbeni lobi, a tudi Ljubljana bi postala dejanska prestolnica evropske Slovenije.

 

Seveda pa obstajajo tudi možnosti, da brez posegov v prometno infrastrukturo in brez investicij v sodobnejša prometna sredstva saniramo prometne težave na ljubljanskem prometnem vozlišču. Če namreč del dejavnosti iz Ljubljane preselimo iz nje in jih lociramo drugod po Sloveniji. Recimo, da preselimo del ministrstev, del kulturnih ustanov, del znanstvenih ustanov itd. Seveda se je potrebno vprašati, ali je to smiselno in ali bi dejansko dosegli zastavljene cilje. Morda bi res nekoliko razbremenili ljubljansko prometno vozlišče, prav gotovo pa bi sprožili dodatne prometne tokove in se s tem oddaljili od ciljev, zmanjšanja polucij, CO2, mikro prašnih delcev in zmanjšanje hrupa. Vse te polucije bi s takšnim ukrepom le disperzirali na večje območje.

 

Prav tako pa lahko zmanjšamo prometne tokove s preselitvijo prebivalstva, ki živi na obrobju Ljubljane in primestjih: Grosuplje, Vrhnika, Logatec, Škofja loka, Kamnik in Domžale. Je to izvedljivo? Verjetno ne, zato lahko takšno možnost jemljemo le kot neuresničljivo željo.

 

 

***

 

Seveda pa ljubljansko prometno vozlišče ne obremenjuje samo lokalni promet. Ljubljana je bila pomembno križišče dveh evropskih koridorjev in sicer koridorja London - Carigrad in Lizbona - Kijev. Prav v Ljubljani se križata ta dva koridorja. V zadnjem času sicer izgubljata na veljavi, saj Slovenija naredi premalo (ali skoraj nič), da bi ohranjala promet in svojo pomembnost. K temu ni pripomogla niti evropska komisarka za promet Violeta Bulc. V zadnjem času je promet preprosto obšel Slovenijo. Italija in Avstrija sta zgradili oziroma še gradita hitro železniško progo Benetke - Dunaj z baznimi predori pod Koralpami in Semeringom. Vzporedno z železnico je zgrajena tudi avtocesta.

 

Za Evropo in Bližnji vzhod pa postaja vse bolj zanimiv Podonavski koridor med Beogradom in Dunajem preko Budimpešte, saj v Srbiji in na Madžarskem pospešeno gradijo avocesto in železniško progo.

 

Kljub vsemu pa obstajajo severnojadranske luke Trst, Koper in Reka, ki bodo izvor in cilj tega prometa. Del tovora bo ne glede na vse potoval po slovenskih železnicah in avtocestah. Omenjena pristanišča se bodo prav gotovo širila in generirala promet, ki bo vsaj delno tranzitiral Slovenijo in seveda ljubljansko prometno vozlišče. Temu se ne bo dalo izogniti. Če vemo, da je že sedaj obroč ljubljanskih obvoznic preobremenjen in da najmanjša motnja povzroči velike zastoje, ki so bolj pravilo kot izjema, je seveda jasno, da kar tako ohranjati obstoječe stanje ne bo šlo. Podobno je tudi na nekaterih avtocestnih odsekih na avtocestnem križu.

 

V kolikor se planerji ne bodo posvetili tem problemom, Slovenijo čaka prometni kolaps že v bližnji bodočnosti. Seveda lahko rešitve najdejo le za to kvalificirani strokovnjaki in ne romantiki, ki sanjajo in sprejemajo odločitve, za katere niso usposobljeni. Res je, da živimo v času, ko nam pretijo vremenske spremembe, res je, da so najrazličnejše škodljive polucije vedno večje, vendar se razvoju ne smemo odpovedati. Promet je osnovno gibalo razvoja, ki nam pravzaprav omogoča boljše življenje, saj to dosegamo ravno z menjavo dobrin, ki se tako enakomerneje razporejajo po svetu.

 

Sicer se v svetu, zlasti pa v Sloveniji vse bolj krepi gibanje, ki želi zaustaviti razvoj, vendar je potem potrebno ljudem sporočiti, da se bodo morali odpovedati marsičemu, kar razvoj prinaša. Pobudniki prepovedi gradnje cest in železnic v Sloveniji naj volivcem in državljanom odkrito sporočijo, da bo zaradi tega manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja. Slovenija še vedno opazno zaostaja za razvitimi predeli Evrope; če tam lahko ljudje živijo in preživijo celo bistveno bolje kot mi v Sloveniji, potem je strah pred prevelikim razvojem resnično odveč.

 

 

***

 

V septembru lahko pričakujemo predstavitev študije, ki bo nakazala rešitve prometnih težav na ljubljanskem prometnem vozlišču. Izvajalci študije so dobili jasno navodilo, da ne smejo med ukrepe šteti kakršne koli širitve ali dograditve na avtocestni mreži. Popolnoma jasno je, da je avtocestni križ v Sloveniji na mnogih odsekih že preobremenjen, da prometni tok presega računske kapacitete propustnosti. Rešitev na takšnih odsekih je širitev avtoceste, ali pa izgradnja dodatnih cest, ki naj prevzamejo promet z avtoceste. Vsi drugi ukrepi so le slepilo, nerealne sanje. Vsaj še nekaj desetletij se bo Slovenija razvijala in promet bo rastel. V kolikor bodo poslanci odbora za infrastrukturo neomajni in bodo vztrajali pri stališču, da v bodočnosti posegov na avtocestnem križu ne bo in da ne bo novogradenj, potem bodo Sloveniji preprečil nadaljnji razvoj.

 

Opozoriti pa velja še na nekaj pomembnega. Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci odločijo zavreti posege na avocestnem križu in preprečijo planiranje in projektiranje takšnih ukrepov, bo to imelo daljnosežne posledice. Zavedati se moramo, da je pri tovrstnih posegih potrebno vsaj dvajset let od zasnove do realizacije. Če želimo odpraviti težave, ki se danes pojavljajo zaradi preobremenjenosti avtocest, jih lahko odpravimo čez kakšnih dvajset let. Ali lahko dopustimo, da bodo neuki poslanci povzročili totalni zastoj prometa? So zato pooblaščeni? Ali bodo za svoje nespametne odločitve odgovarjali?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
6
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,634
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,046
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,060
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,340
05/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,642
06/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,419
07/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,781
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 959
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,187
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,049