Komentar

Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja

Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo zavreti posege na avocestnem križu in preprečijo planiranje in projektiranje takšnih ukrepov, bo to imelo daljnosežne posledice. Zavedati se moramo, da je pri tovrstnih posegih potrebno vsaj dvajset let od zasnove do realizacije. Če želimo odpraviti težave, ki se danes pojavljajo zaradi preobremenjenosti avtocest, jih lahko odpravimo čez kakšnih dvajset let. Ali lahko dopustimo, da bodo neuki poslanci povzročili totalni zastoj prometa? So zato pooblaščeni? Ali bodo za svoje nespametne odločitve odgovarjali?

25.08.2019 10:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   promet   Slovenija   Ljubljana   železnica   avtocesta   Evropa   koridor

Promet je osnovno gibalo razvoja, ki nam pravzaprav omogoča boljše življenje, saj to dosegamo ravno z menjavo dobrin, ki se tako enakomerneje razporejajo po svetu.

Televizija je predvajala ponovitev seje Odbora za infrastrukturo državnega zbora. Glavna tema tega sestanka je bila ureditev prometnih razmer na ljubljanskem prometnem vozlišču. Na seji so bili prisotni državni sekretarji  ministrstev za infrastrukturo, okolje in finance ter kopica predstavnikov nevladnih organizacij, predvsem s področja varstva narave in ekologije, ter predstavniki mesta Ljubljane in prometnih organizacij. Na področju ljubljanskega prometnega vozlišča prihaja do zastojev prometa in očitno se razmere poslabšujejo, zato bo potrebno nekaj ukreniti, da se bo promet normalno odvijal in da do zastojev ne bo prihajalo. Zagotoviti je potrebno trajnostno rešitev. Na voljo je očitno mnogo rešitev, katero izbrati, to je vprašanje. Prav temu je bila namenjena seja, ki sicer ni mela ambicije, da pride do končne rešitve, so pa poslanci pozvali ministrstvo za infrastrukturo Alenko Bratušek, da najkasneje do sredine septembra pripravi predlog za trajnostno rešitev tega problema, ki naj odpravi težave vsaj za naslednjih dvajset do trideset let.

 

Med predlogi so bili predstavljeni:

 

- razširitev in prilagoditev avtocestnega sistema z dograditvijo vpadnic v mesto Ljubljana in zagotovitvijo ustreznih parkirnih mest,

 

- posodobitev železniškega prometa z ureditvijo železniških prog in nabavo novih vlakovnih kompozicij in

 

- izboljšanje javnega cestnega prevoza s povečanjem števila prog, povečanja frekvenc voženj in nabavo novih avtobusov.

 

 

Ves čas pa je kot praktično nesprejemljiva rešitev bila omenjena širitev in sanacija avtocestnega omrežja, saj je večina prisotnih zastopala mnenje, da širitev avtocest povzroča še večji promet na njih, kar pa povzroča same težave in nevolje: večje sproščanje ogljika, več mikrodelcev v ozračju in več hrupa. Vse to je iz ekološkega stališča nesprejemljivo, zato je potrebno začeti z novo paradigmo. Tako kot se je do sedaj reševalo prometne probleme, ne gre več naprej. Konec je izgradnje cest! Konec je cestnih lobijev!

 

Nujna seja je bila sklicana na zahtevo Levice, ki jo je na odboru v glavnem zastopal Luka Mesec. Sklepi so ostri in imajo lahko daljnosežne posledice za razvoj Slovenije, zato je potreben komentar in temeljit premislek o tem, kaj je odbor sprejel, pa premisel seveda tudi o tem, kam bo usmerjena študija, ki je sedaj v pripravi in bo predstavljana čez kak mesec dni. Naj naprej navedem nekaj dejstev, ki jih je potrebno upoštevati in so za nadaljnji razvoj prometa pomembna.

 

 

***

 

Slovenija je država z eno največjih disperzij poselitve v Evropi, če že ne na svetu. S tem v zvezi je dostopnost do javnega prevoza zelo šibka. Če vzamemo, da je ugodna dostopnost do javnega prevoza definirana s petminutno hojo do najbližjega postajališča vlaka ali avtobusa, lahko ocenimo, da ima takšno dostopnost zagotovljen 1 % prebivalstva do vlaka in kvečjemu 3 do 4 % do avtobusa. Skupaj torej ima normalno dostopnost do javnega prevoza v Sloveniji le okrog 5 % prebivalstva. To je dejstvo, ki ga pri načrtovanju prometa ni mogoče prezreti.

 

Na drugi strani imamo zelo različne cilje potovanj. Ti se zelo razlikujejo že v sami družini, celo pri posameznih osebah. Potovanje ni namenjeno samo relaciji dom - služba. Marsikdo mora medtem odložiti še otroka v šoli ali vrtcu. Lahko sta celo šola in vrtec oddaljena med seboj.

 

Glavni vzrok za preobremenjenost prometa je prav gotovo prihod na delo in povratek z dela, torej v dveh prometnih konicah, kar je zelo pomembno za javni promet. Ta mora poslovati po ekonomski logiki in če je prevoz dimenzioniran samo na konice, je nerentabilen. Zastavlja se vprašanje, kdo naj pokriva izgube? Vprašanje se postavlja tudi, kaj lahko dosežemo s širitvijo železniškega prometa?

 

Iz predstavljene ocene vidimo, da je dostopnost do železniškega prevoza  šibka. Novogradnje skorajda ne pridejo v poštev, saj z njimi nikakor ne bi pritegnili kaj več potnikov. Več potnikov lahko pridobimo z ureditvijo kombiniranega prevoza tako, da ob postajališčih zagotovimo dodatna parkirišča, a udobnosti vožnje s tem ne povečamo; potrebno je prestopati, čakati na vlak in potem še vedno od vlaka do cilja nadaljevati pot bodisi peš, ali z drugim prevoznim sredstvom.

 

Seveda pa je potrebno upoštevati, da je železniški promet skrajno zastarel in da so posodobitve kljub vsemu nujno potrebne. Tukaj naj opozorim, da Marija Terezija še ni gradila železnic na Slovenskem in do jo nekateri po nemarnem obtožujejo, da je kriva za to, da imamo železnice. Posodobitev železnic je nujna ne glede na to, koliko bo povečala število potnikov. Javni cestni promet pritegne sicer več potnikov kot železniški, ima več možnosti za to, da jih pritegne še več, vprašanje pa je rentabilnost in seveda - kdo naj plačuje nerentabilnost tega prevoza.

 

 

***

 

V Sloveniji imamo dokaj dobro razvito cestno infrastrukturo in ni problem organizirati javni prevoz do vsake še tako oddaljene hiše. Postavlja pa se vprašanje, koliko je tak prevoz rentabilen in seveda kdo ga naj plača. Prav gotovo je pri javnem cestnem prometu še mnogo rezerv in ga je možno izboljšati in usposobiti tako, da prevzame mnogo več potnikov kot doslej. Možno je uvesti nove proge, povečati frekvenco voženj in postoriti še marsikaj, kar naj pritegne več potnikov, seveda pa je vse odvisno, koliko je pripravljena družba vložiti v te izboljšave.

 

V samem mestnem prometu se Ljubljana sooča s tem, kako stopiti korak naprej pri javnem mestnem prometu. Pred davnimi leti je lahkomiselno odpravila tramvaj, nato še trolejbus in sedaj je na avtobusnem javnem prometu, ki se sicer tehnološko izboljšuje, kmalu bo uveden električni avtobusni promet, ampak vse to ne bo spremenilo dejstva, da je kapaciteta avtobusnega prometa v konicah premajhna in le tramvaj lahko reši ta problem. Osnovnemu tramvajskemu vozilu je v konicah možno priklopiti še dva ali tri vozila in tako podvojiti oziroma potrojiti kapaciteto. Z avtobusom tega ni mogoče doseči.

 

Metro ne pride v poštev, saj je Ljubljana danes in bo tudi v bodoče premajhna, da bi lahko izgradila metro. Je pa potrebno obuditi in temeljito preveriti poglobitev ljubljanskega železniškega vozlišča in uvedbo primestne železnice ali t.i. S-Bahna, kakor to imenujejo Nemci.

 

Ljubljano prej ali slej čaka rekonstrukcija železniškega vozlišča, gradnja tivolskega kraka železnice, ki bo omogočil direktno vožnjo iz Kopra do Jesenic in seveda avtobusni kolodvor. Vse to naravnost vpije po poglobitvi železniškega vozlišča na področju mesta Ljubljane in uvedbo S-Bahna. Ali si kdo upa to predložiti? S tem bi bil sicer razveselili gradbeni lobi, a tudi Ljubljana bi postala dejanska prestolnica evropske Slovenije.

 

Seveda pa obstajajo tudi možnosti, da brez posegov v prometno infrastrukturo in brez investicij v sodobnejša prometna sredstva saniramo prometne težave na ljubljanskem prometnem vozlišču. Če namreč del dejavnosti iz Ljubljane preselimo iz nje in jih lociramo drugod po Sloveniji. Recimo, da preselimo del ministrstev, del kulturnih ustanov, del znanstvenih ustanov itd. Seveda se je potrebno vprašati, ali je to smiselno in ali bi dejansko dosegli zastavljene cilje. Morda bi res nekoliko razbremenili ljubljansko prometno vozlišče, prav gotovo pa bi sprožili dodatne prometne tokove in se s tem oddaljili od ciljev, zmanjšanja polucij, CO2, mikro prašnih delcev in zmanjšanje hrupa. Vse te polucije bi s takšnim ukrepom le disperzirali na večje območje.

 

Prav tako pa lahko zmanjšamo prometne tokove s preselitvijo prebivalstva, ki živi na obrobju Ljubljane in primestjih: Grosuplje, Vrhnika, Logatec, Škofja loka, Kamnik in Domžale. Je to izvedljivo? Verjetno ne, zato lahko takšno možnost jemljemo le kot neuresničljivo željo.

 

 

***

 

Seveda pa ljubljansko prometno vozlišče ne obremenjuje samo lokalni promet. Ljubljana je bila pomembno križišče dveh evropskih koridorjev in sicer koridorja London - Carigrad in Lizbona - Kijev. Prav v Ljubljani se križata ta dva koridorja. V zadnjem času sicer izgubljata na veljavi, saj Slovenija naredi premalo (ali skoraj nič), da bi ohranjala promet in svojo pomembnost. K temu ni pripomogla niti evropska komisarka za promet Violeta Bulc. V zadnjem času je promet preprosto obšel Slovenijo. Italija in Avstrija sta zgradili oziroma še gradita hitro železniško progo Benetke - Dunaj z baznimi predori pod Koralpami in Semeringom. Vzporedno z železnico je zgrajena tudi avtocesta.

 

Za Evropo in Bližnji vzhod pa postaja vse bolj zanimiv Podonavski koridor med Beogradom in Dunajem preko Budimpešte, saj v Srbiji in na Madžarskem pospešeno gradijo avocesto in železniško progo.

 

Kljub vsemu pa obstajajo severnojadranske luke Trst, Koper in Reka, ki bodo izvor in cilj tega prometa. Del tovora bo ne glede na vse potoval po slovenskih železnicah in avtocestah. Omenjena pristanišča se bodo prav gotovo širila in generirala promet, ki bo vsaj delno tranzitiral Slovenijo in seveda ljubljansko prometno vozlišče. Temu se ne bo dalo izogniti. Če vemo, da je že sedaj obroč ljubljanskih obvoznic preobremenjen in da najmanjša motnja povzroči velike zastoje, ki so bolj pravilo kot izjema, je seveda jasno, da kar tako ohranjati obstoječe stanje ne bo šlo. Podobno je tudi na nekaterih avtocestnih odsekih na avtocestnem križu.

 

V kolikor se planerji ne bodo posvetili tem problemom, Slovenijo čaka prometni kolaps že v bližnji bodočnosti. Seveda lahko rešitve najdejo le za to kvalificirani strokovnjaki in ne romantiki, ki sanjajo in sprejemajo odločitve, za katere niso usposobljeni. Res je, da živimo v času, ko nam pretijo vremenske spremembe, res je, da so najrazličnejše škodljive polucije vedno večje, vendar se razvoju ne smemo odpovedati. Promet je osnovno gibalo razvoja, ki nam pravzaprav omogoča boljše življenje, saj to dosegamo ravno z menjavo dobrin, ki se tako enakomerneje razporejajo po svetu.

 

Sicer se v svetu, zlasti pa v Sloveniji vse bolj krepi gibanje, ki želi zaustaviti razvoj, vendar je potem potrebno ljudem sporočiti, da se bodo morali odpovedati marsičemu, kar razvoj prinaša. Pobudniki prepovedi gradnje cest in železnic v Sloveniji naj volivcem in državljanom odkrito sporočijo, da bo zaradi tega manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja. Slovenija še vedno opazno zaostaja za razvitimi predeli Evrope; če tam lahko ljudje živijo in preživijo celo bistveno bolje kot mi v Sloveniji, potem je strah pred prevelikim razvojem resnično odveč.

 

 

***

 

V septembru lahko pričakujemo predstavitev študije, ki bo nakazala rešitve prometnih težav na ljubljanskem prometnem vozlišču. Izvajalci študije so dobili jasno navodilo, da ne smejo med ukrepe šteti kakršne koli širitve ali dograditve na avtocestni mreži. Popolnoma jasno je, da je avtocestni križ v Sloveniji na mnogih odsekih že preobremenjen, da prometni tok presega računske kapacitete propustnosti. Rešitev na takšnih odsekih je širitev avtoceste, ali pa izgradnja dodatnih cest, ki naj prevzamejo promet z avtoceste. Vsi drugi ukrepi so le slepilo, nerealne sanje. Vsaj še nekaj desetletij se bo Slovenija razvijala in promet bo rastel. V kolikor bodo poslanci odbora za infrastrukturo neomajni in bodo vztrajali pri stališču, da v bodočnosti posegov na avtocestnem križu ne bo in da ne bo novogradenj, potem bodo Sloveniji preprečil nadaljnji razvoj.

 

Opozoriti pa velja še na nekaj pomembnega. Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci odločijo zavreti posege na avocestnem križu in preprečijo planiranje in projektiranje takšnih ukrepov, bo to imelo daljnosežne posledice. Zavedati se moramo, da je pri tovrstnih posegih potrebno vsaj dvajset let od zasnove do realizacije. Če želimo odpraviti težave, ki se danes pojavljajo zaradi preobremenjenosti avtocest, jih lahko odpravimo čez kakšnih dvajset let. Ali lahko dopustimo, da bodo neuki poslanci povzročili totalni zastoj prometa? So zato pooblaščeni? Ali bodo za svoje nespametne odločitve odgovarjali?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
4
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
KPK je končno razkrila korupcijska tveganja v FIHO, grešni kozel bo zdaj direktor Vladimir Kukavica, ki pa je že nepreklicno odstopil!
10
18.03.2021 22:00
Nedavno je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri nadzoru razdeljevanja sredstev Fundacije invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.319
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.145
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.617
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.532
05/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.110
06/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.098
07/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.304
08/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.072
09/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 962
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 548