Komentar

Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture

Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi anonimnimi urbanimi akcijami. Zagreb je, tudi zaradi Marteka, že zdavnaj postal kulturna prestolnica Evrope, mesto Reka pa bo postala ravnokar.

24.08.2019 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vlado Martek   razstava   Reka   Evropska prestolnica kulture   Maribor   Tomaž Pandur   Slobodan Šnajder   Janko Polič Kamov

Foto: Matej Grgić

Prihodnje leto - 2020 - bomo obeleževali stoto obletnico umetniške akcije Novomeška pomlad. Istočasno bo v naši neposredni bližini, na Reki, potekala celoletna kulturno umetniška manifestacija - Evropska prestolnica kulture. Ob tej priložnosti lahko Reki samo zaželim, da se ne bi sesula sama vase, kot se je to zgodilo Mariboru, ko se je vanj vlila pekoča magma provincializma Sv. Ligojna in Sv. Florjana. Manifestacija Evropska prestolnica kulture je format takšne vrste, ki omogoča velikemu kapitalu, da v času slavja sproži v izbranem mestu ogromne energetske tokove, ki zmorejo zgraditi nove infrastrukturne objekte. Tako v novih festivalskih arhitekturah čez leto zasvetijo najnovejše umetniške oblike. V Mariboru se je v tistem času zgodil kulturni umor umetnika Tomaža Pandurja, zakol njegove zamisli, da se v mestu zgradi prepotreben Muzej sodobne umetnosti, v katerem bi sobivala črna odrska škatla (black box), ki naj bi omogočilla prihajajočim generacijam proizvajati najsodobneješe vizualne in scenske producije (Maks).

 

V tistem letu brezobzirnosti in ljubiteljske preproščine niso v Mariboru zgradili niti najosnovnejšega objekta: prepotrebne mestne knjižnice. Kaj šele, da bi sprožili kakršnokoli obliko alfavill arhitekture, ki bi nas spomnila na to, da je v Mariboru preživljal svoje otroštvo pionir vesoljskih tehnologij Herman Potočnik Noordung. (Poziv: Mariborčani, ne pustite se državnim črvom, sami dokončajte to kar ste začeli, podarite si vsaj novo knjižnico ali Muzej sodobne umetnosti ali črno škatlo bodočnosti!)

 

Konec uvoda, vstopimo v komentar. Ne dolgo tega so na Reki odprli v kontekstu Evropske prestolnice kulture predrazstavo izvrstnega intermedijskega umetnika Vlada Marteka. Predrazstava je zelo dober napovednik Kulturne prestolnice Evrope. Če si je ne boste ogledali, ko se boste vračali z dalmatinskih otokov, si jo bo mogoče ogledali meseca februarja v Mestni galeriji Ljubljana. Takrat si jo bom ogledal tudi sam. Danes pa želim, da bi moj komentar izzvenel kot napoved reške Evropske prestolnice kulture. Rad bi za vas pripravil internetno razstavo umetniških del Vlada Marteka. Menim, da je to mogoče, a zato prosim urednika portala+, da ob objavi poleg teksta predstavi kolikor je mogoče Martekovih slik. Komentar-razstava bo vsebovala devet njegovih akcionističnih aksiomov, devet poetskih trakov, ki jih je neokonceptualistično širil desetletja po zagrebških ulicah.

 

 

 

 

Prvi poetski trak: Čitajte Kamova! (Berite Kamova!)

 

Evropa bi morala brezpogojno spoznati pesnika, dramatika, prevajalca, modernista Janka Poliča Kamova, spoznati bi morala proto futurista pred futurizmom. Evropa bi morala spoznati tega divjega mladeniča, ki se je spuščal na začetku XX. stoletja po brzicah novega. Njegov zanos ga je še ne petindvajsetletnega pokončal v Barceloni leta 1910.

 

 

 

 

 

Drugi poetski trak: Čitajte Šnajdera! (Berite Šnajderja!)

 

Evropa bi morala brezpogojno spoznati izjemnega dramatika Slobodana Šnajderja in njegovo dramo Kamov, smrtopis (Kamov, nekrolog) in še cel niz njegovih dram, kot so Hrvaški Faust, Držićev sen in Bauhaus.

 

 

 

 

 

Tretji poetski trak: Čitajte Marteka! (Berite Marteka!)

 

Martek je z vsem svojim bitjem najprej neusmiljeno prijazen človek, ki dekonstruira in takoj zatem redefinira pesniške silnice. Montira jih v estetske formule. Pri Vladu Marteku je že na prvi pogled vidna montaža najmanj dveh umetniških zvrsti, poezije in slike, ki se zlijeta v Martekov rokopis v dobesednem in produkcijskem smislu. Seveda zanj umetnost ni proizvod, temveč je stoprocentni duh.

 

 

 

 

 

Četrti poetski trak: Čitajte Majakovskega! (Berite Majakovskega!)

 

Vlado Martek ima globoko zavest o historičnih stilnih spremembah. Ko govorimo o fenomenu Martekove vizualne misli, o njej ne moremo premišljevati na način, kot premišljujemo o konkretni ali letristični poeziji. Prej nasprotno. V njej ne gledamo znakovne logike, temveč se dobesedno intermedijsko spustimo v umetnino. V globoko državo umetnosti. Pri vsem tem pa je Martek popolnoma diskreten in zbran. Z evforičnim pozivom pred nami razvršča poetske objekte. V njegovih poetskih akcijah (izvrstno jih je analizirala umetnostna zgodovinarka Branka Stilinović) ne beremo literarnega kiča. Literatura je bila zanj in vedno bo osrednja formulacija čutno-čustvenega sveta, formulacija velike ljubezni. Nikoli nisem imel občutka, da bi se v njegovi vizualni investiciji zgodila inflacija pomenov. Nikoli! Povejmo pa, da je Martek proizvedel nekaj tisoč umetniških del.

 

 

 

 

 

Peti poetski trak: Ljepota je Ljepota. Nema izlaza. (Lepota je lepota. Ni izhoda.)

 

Ne zgodi se velikokrat, a se zgodi, da umetnik dela v knjižnici kot knjižničar. Martek je bil eden teh umetnikov. Kot knjižničar splošne knjižnice Dubrava je svojo vizualno in pesniško izkušnjo posredoval svetu evropskega razsvetljenstva. Martekova umetnost vsebuje razsvetljenski izraz tudi zaradi tega, ker je v njej naseljen mir, ki ga najdemo v knjižnicah, istočasno pa je v njem še danes presvetljen izraz nebrzdanega protesta. V svojem osebnem zgodovinskem atlasu je dosledno mapiral poetske oblike. Znotraj oblikovanih državnih mej je z največjo stopnjo užitka preimenoval mesta in države z imeni svojih umetniških sodrugov in modelov svetovne literature!

 

 

 

 

 

Šesti poetski trak: Martek šta radiš? Dojim romantiku. (Martek kaj počneš? Dojim romantiko.)

 

Pri njem ves čas poteka občutljivo zanikanje stvarnosti. Na svoj način se upira novemu valu barbarstev in ruralizacije, ki je zavit v vojne dokumentacije. Neverjetno, kako je Martekov temperament v nasprotju z njegovim aktivističnim angažmajem.

 

 

 

 

 

Sedmi poetski trak: Dobar sam otac ali loš domoljub. (Dober oče sem, a slab domoljub.)

 

Ponavadi se zgodi med generacijami spor, ko najnovejša napade predhodno generacijo, toda navkljub vsem konfliktom obstaja globoka povezava med njima. V Zagrebu se je izoblikovala posebna umetniška situacija: konceptualna skupnost šestdesetih let je na vso moč podprla neokonceptualno umetniško generacijo sedemdesetih let (Mangelos - Stilinović). A za obe skupini je bil Martek intelektualni izvidnik. Martekov prosti verz je postal hvaležno področje za virtuzno vizualno valovanje.

 

 

 

 

 

 

Osmi poetski trak: Umjetnost nema alternative. (Umetnost nima alternative.)

 

Čeprav si je umetnost že zdavnaj pridobila pravico, da je nerazumljiva, Martek metadidaktično izraža smiselne sklope in sklepe. Njegove slike dobesedno beremo, beremo njegove slike v akciji. Čeprav se je zdelo, da njegovih pozivov ne bo nihče slišal, se je izkazalo, da so bili več kot dovolj glasni, da so preglasili čas.

 

 

 

 

 

Deveti poetski trak: Stidim se jer živim od avantgarde. (Nerodno mi je, ker živim od avantgarde.)

 

Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi anonimnimi urbanimi akcijami. Zagreb je, tudi zaradi Marteka, že zdavnaj postal kulturna prestolnica Evrope, mesto Reka pa bo postala ravnokar. Menim, da mi ne bo za slabo vzel, ker ga imenujem tovariš v anarhizmu. On je anarhizem že zdavnaj prerastel, toda po mojem ga še vedno kot monarhist potihem občuduje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
5
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,213
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,619
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,888
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,580
05/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,036
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,207
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,047
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,162
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 848
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 809