Komentar

Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture

Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi anonimnimi urbanimi akcijami. Zagreb je, tudi zaradi Marteka, že zdavnaj postal kulturna prestolnica Evrope, mesto Reka pa bo postala ravnokar.

24.08.2019 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vlado Martek   razstava   Reka   Evropska prestolnica kulture   Maribor   Tomaž Pandur   Slobodan Šnajder   Janko Polič Kamov

Foto: Matej Grgić

Prihodnje leto - 2020 - bomo obeleževali stoto obletnico umetniške akcije Novomeška pomlad. Istočasno bo v naši neposredni bližini, na Reki, potekala celoletna kulturno umetniška manifestacija - Evropska prestolnica kulture. Ob tej priložnosti lahko Reki samo zaželim, da se ne bi sesula sama vase, kot se je to zgodilo Mariboru, ko se je vanj vlila pekoča magma provincializma Sv. Ligojna in Sv. Florjana. Manifestacija Evropska prestolnica kulture je format takšne vrste, ki omogoča velikemu kapitalu, da v času slavja sproži v izbranem mestu ogromne energetske tokove, ki zmorejo zgraditi nove infrastrukturne objekte. Tako v novih festivalskih arhitekturah čez leto zasvetijo najnovejše umetniške oblike. V Mariboru se je v tistem času zgodil kulturni umor umetnika Tomaža Pandurja, zakol njegove zamisli, da se v mestu zgradi prepotreben Muzej sodobne umetnosti, v katerem bi sobivala črna odrska škatla (black box), ki naj bi omogočilla prihajajočim generacijam proizvajati najsodobneješe vizualne in scenske producije (Maks).

 

V tistem letu brezobzirnosti in ljubiteljske preproščine niso v Mariboru zgradili niti najosnovnejšega objekta: prepotrebne mestne knjižnice. Kaj šele, da bi sprožili kakršnokoli obliko alfavill arhitekture, ki bi nas spomnila na to, da je v Mariboru preživljal svoje otroštvo pionir vesoljskih tehnologij Herman Potočnik Noordung. (Poziv: Mariborčani, ne pustite se državnim črvom, sami dokončajte to kar ste začeli, podarite si vsaj novo knjižnico ali Muzej sodobne umetnosti ali črno škatlo bodočnosti!)

 

Konec uvoda, vstopimo v komentar. Ne dolgo tega so na Reki odprli v kontekstu Evropske prestolnice kulture predrazstavo izvrstnega intermedijskega umetnika Vlada Marteka. Predrazstava je zelo dober napovednik Kulturne prestolnice Evrope. Če si je ne boste ogledali, ko se boste vračali z dalmatinskih otokov, si jo bo mogoče ogledali meseca februarja v Mestni galeriji Ljubljana. Takrat si jo bom ogledal tudi sam. Danes pa želim, da bi moj komentar izzvenel kot napoved reške Evropske prestolnice kulture. Rad bi za vas pripravil internetno razstavo umetniških del Vlada Marteka. Menim, da je to mogoče, a zato prosim urednika portala+, da ob objavi poleg teksta predstavi kolikor je mogoče Martekovih slik. Komentar-razstava bo vsebovala devet njegovih akcionističnih aksiomov, devet poetskih trakov, ki jih je neokonceptualistično širil desetletja po zagrebških ulicah.

 

 

 

 

Prvi poetski trak: Čitajte Kamova! (Berite Kamova!)

 

Evropa bi morala brezpogojno spoznati pesnika, dramatika, prevajalca, modernista Janka Poliča Kamova, spoznati bi morala proto futurista pred futurizmom. Evropa bi morala spoznati tega divjega mladeniča, ki se je spuščal na začetku XX. stoletja po brzicah novega. Njegov zanos ga je še ne petindvajsetletnega pokončal v Barceloni leta 1910.

 

 

 

 

 

Drugi poetski trak: Čitajte Šnajdera! (Berite Šnajderja!)

 

Evropa bi morala brezpogojno spoznati izjemnega dramatika Slobodana Šnajderja in njegovo dramo Kamov, smrtopis (Kamov, nekrolog) in še cel niz njegovih dram, kot so Hrvaški Faust, Držićev sen in Bauhaus.

 

 

 

 

 

Tretji poetski trak: Čitajte Marteka! (Berite Marteka!)

 

Martek je z vsem svojim bitjem najprej neusmiljeno prijazen človek, ki dekonstruira in takoj zatem redefinira pesniške silnice. Montira jih v estetske formule. Pri Vladu Marteku je že na prvi pogled vidna montaža najmanj dveh umetniških zvrsti, poezije in slike, ki se zlijeta v Martekov rokopis v dobesednem in produkcijskem smislu. Seveda zanj umetnost ni proizvod, temveč je stoprocentni duh.

 

 

 

 

 

Četrti poetski trak: Čitajte Majakovskega! (Berite Majakovskega!)

 

Vlado Martek ima globoko zavest o historičnih stilnih spremembah. Ko govorimo o fenomenu Martekove vizualne misli, o njej ne moremo premišljevati na način, kot premišljujemo o konkretni ali letristični poeziji. Prej nasprotno. V njej ne gledamo znakovne logike, temveč se dobesedno intermedijsko spustimo v umetnino. V globoko državo umetnosti. Pri vsem tem pa je Martek popolnoma diskreten in zbran. Z evforičnim pozivom pred nami razvršča poetske objekte. V njegovih poetskih akcijah (izvrstno jih je analizirala umetnostna zgodovinarka Branka Stilinović) ne beremo literarnega kiča. Literatura je bila zanj in vedno bo osrednja formulacija čutno-čustvenega sveta, formulacija velike ljubezni. Nikoli nisem imel občutka, da bi se v njegovi vizualni investiciji zgodila inflacija pomenov. Nikoli! Povejmo pa, da je Martek proizvedel nekaj tisoč umetniških del.

 

 

 

 

 

Peti poetski trak: Ljepota je Ljepota. Nema izlaza. (Lepota je lepota. Ni izhoda.)

 

Ne zgodi se velikokrat, a se zgodi, da umetnik dela v knjižnici kot knjižničar. Martek je bil eden teh umetnikov. Kot knjižničar splošne knjižnice Dubrava je svojo vizualno in pesniško izkušnjo posredoval svetu evropskega razsvetljenstva. Martekova umetnost vsebuje razsvetljenski izraz tudi zaradi tega, ker je v njej naseljen mir, ki ga najdemo v knjižnicah, istočasno pa je v njem še danes presvetljen izraz nebrzdanega protesta. V svojem osebnem zgodovinskem atlasu je dosledno mapiral poetske oblike. Znotraj oblikovanih državnih mej je z največjo stopnjo užitka preimenoval mesta in države z imeni svojih umetniških sodrugov in modelov svetovne literature!

 

 

 

 

 

Šesti poetski trak: Martek šta radiš? Dojim romantiku. (Martek kaj počneš? Dojim romantiko.)

 

Pri njem ves čas poteka občutljivo zanikanje stvarnosti. Na svoj način se upira novemu valu barbarstev in ruralizacije, ki je zavit v vojne dokumentacije. Neverjetno, kako je Martekov temperament v nasprotju z njegovim aktivističnim angažmajem.

 

 

 

 

 

Sedmi poetski trak: Dobar sam otac ali loš domoljub. (Dober oče sem, a slab domoljub.)

 

Ponavadi se zgodi med generacijami spor, ko najnovejša napade predhodno generacijo, toda navkljub vsem konfliktom obstaja globoka povezava med njima. V Zagrebu se je izoblikovala posebna umetniška situacija: konceptualna skupnost šestdesetih let je na vso moč podprla neokonceptualno umetniško generacijo sedemdesetih let (Mangelos - Stilinović). A za obe skupini je bil Martek intelektualni izvidnik. Martekov prosti verz je postal hvaležno področje za virtuzno vizualno valovanje.

 

 

 

 

 

 

Osmi poetski trak: Umjetnost nema alternative. (Umetnost nima alternative.)

 

Čeprav si je umetnost že zdavnaj pridobila pravico, da je nerazumljiva, Martek metadidaktično izraža smiselne sklope in sklepe. Njegove slike dobesedno beremo, beremo njegove slike v akciji. Čeprav se je zdelo, da njegovih pozivov ne bo nihče slišal, se je izkazalo, da so bili več kot dovolj glasni, da so preglasili čas.

 

 

 

 

 

Deveti poetski trak: Stidim se jer živim od avantgarde. (Nerodno mi je, ker živim od avantgarde.)

 

Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi anonimnimi urbanimi akcijami. Zagreb je, tudi zaradi Marteka, že zdavnaj postal kulturna prestolnica Evrope, mesto Reka pa bo postala ravnokar. Menim, da mi ne bo za slabo vzel, ker ga imenujem tovariš v anarhizmu. On je anarhizem že zdavnaj prerastel, toda po mojem ga še vedno kot monarhist potihem občuduje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Nova levica? Če hočejo premagati Janšo, se morajo socialni demokrati in stranka Levica združiti
5
04.08.2021 21:00
Prihodnje volitve bodo pokazale dejansko razmerje sil tudi na levici, kjer razen strahu pred Janšo svojim volivcem ne ponujajo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
9
03.08.2021 21:51
Evropska unija prihaja v četrti val epidemije. Epidemiološko stanje je iz tedna v teden slabše, praviloma prevladuje delta ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
12
02.08.2021 20:08
Slovenska vladajoča in razdeljena politika, ki se ukvarja izključno z medsebojno vojno moči, nima vizije ter je v rešitvah ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
26
01.08.2021 22:56
Nima smisla razglabljati o tem, ali morajo biti najprej pogoji za otroka ali otrok. Medtem ko se Slovenci ukvarjajo s tem ... Več.
Piše: Ana Jud
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
8
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
14
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.302
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.959
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.522
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.358
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.072
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.183
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 891
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 790
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.529
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 755