Komentar

Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti

Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za vključitev v evroatlantske integracije. V desetletju in več pred tem se namreč stvari niso premaknile nikamor. Razlog je bil predvsem grško-makedonski spor glede imena, po razpadu SFR Jugoslavije, novonastale države s Skopjem kot prestolnico.

04.09.2019 22:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Severna Makedonija   Grčija   Stevo Pendarovski   Tsipras   Prespansko jezero   Ohridsko jezero   Bolgarija   Evropska unija   Zahodni Balkan   Albanija   Skopje

V zahodnem delu države boste ob množici albanskih zastav težko našli kakšno zastavo države Severna Makedonija.

Potem pa sta bivša jugoslovanska republika Makedonija in Grčija po letih brezplodnih pogajanj pod okriljem OZN junija lani vendarle zmogli toliko moči, da to vprašanje spravita z dnevnega reda. Na obali mejnega Prespanskega jezera sta sklenili dogovor, po katerem je nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je postala Severna Makedonija. Z rešitvijo res mnogi v Severni Makedoniji in Grčiji niso zadovoljni. Predsednik grške leve vlade Tsipras je zaradi tega izgubil parlamentarne volitve in to se lahko prihodnje leto kaj lahko zgodi tudi njegovemu makedonskemu kolegu Zaevu oziroma njegovi socialdemokratski stranki. Vendar je sedaj pravno veljavna pogodba vprašanje imena rešila za vedno. Severna Makedonija je med tem s pogodbo o prijateljstvu, dobrososedskih odnosih in sodelovanju uredila svoje odnose tudi z Bolgarijo, drugo sosedo, kjer je tudi pošteno škripalo ...

 

Skratka, vrata Severne Makedonije v NATO in EU naj bi bila sedaj široko odprta, država pa naj bi tudi v notranjepolitičnem smislu zajadrala v mirnejše vode. Odnosi v državi med slovanskim, makedonskim življem ter Albanci so bili namreč leta zelo napeti. Slednji predstavljajo več kot četrtino prebivalstva. Prevladujejo predvsem  severozahodnem delu države ob meji z Albanijo. Država se je leta 2001 znašla na robu državljanske vojne. Albanci so se namreč počutili kot drugorazredni državljani. Oboroženi spopadi so se s posredovanjem ZDA in EU končali s podpisom Ohridskega okvirnega sporazuma. Ta je albanskemu prebivalstvu prinesel več pravic, med drugim tudi glede rabe albanskega jezika kot uradnega jezika. Izgleda, da imajo makedonska jezera oziroma tamkajšnja klima pozitiven vpliv na dogovarjanje oziroma sklepanje kompromisov.

 

Pa vendar je predsednik države Stevo Pendarovski na konferenci v Ohridu 24. avgusta 2019 opozoril, da   "odsotnost večjih rezultatov v integracijskem procesu zmanjšuje zagretost za reforme, omogoča populistom, mnogokrat nacionalistično obarvanim, da prihajajo na dan s svojimi alternativami, kot tudi nudi priložnost vmešavanja zlonamernim zunanjim igralcem". Kaj oziroma koga je imel predsednik v mislih?

 

Kot je dejal v ločenem razgovoru z avtorjem teh vrstic, je bil kot dolgoletni nacionalni koordinator za NATO zelo vesel vabila za članstvo v zavezništvu, ki je sledilo mesec dni po prespanskem dogovoru. Šlo je za ključni strateško varnostni preboj. Ratifikacijski postopki glede pristopnega protokola naj bi se v državah članicah zavezništva končali tam nekje do konca letošnjega leta. Predsednik obljublja, da bo njegova država, ko postane polnopravna članica NATO, aktivna in odgovorna zaveznica.

 

Širitvena utrujenost EU je tisto, kar skrbi makedonsko vodstvo in kar načenja njegovo potrpežljivost. O obotavljanju Francije in še nekaterih smo na portalu+ pisali nedavno. Po besedah predsednika Pendarovskega je "perspektiva evroatlantske integracije še naprej ključni faktor stabilnosti in demokratičnega razvoja na Zahodnem Balkanu". Pri tem opozarja, da so "še vedno vidne etnične in verskih napetosti, medsebojno nezaupanje in predsodki ter včasih še vedno prisotni balkanski duhovi". V kolikor tudi to jesen ne bo vabila s strani Evropskega sveta za začetek pogajanj o članstvu, bo razočaranje veliko.

 

 

Avtor prispevka dr. Božo Cerar in severnomakedonski predsednik Stevo Pendarovski na Ohridu.

 

 

Če se človek zapelje po cesti od Skopja proti Tetovu in dalje proti zahodu države, mu ni težko uganiti, da je predsednik, ko je govoril o stabilnosti Zahodnega Balkana, imel v mislih predvsem stabilnost svoje države. Balkanski duhovi so seveda demoni iz preteklosti. V zahodnem delu države boste ob množici albanskih zastav (na hišah in na visokih jamborih v središču naselij) težko našli kakšno zastavo države Severna Makedonija. So tudi izjeme, recimo Vevčani, kjer pa živijo le Makedonci. Veliko je premazanih večjezičnih tabel pred naselji, enkrat makedonskega naziva v cirilici, drugič spet albanskega v latinici. Članstvo v EU in NATO je za Severno Makedonijo pravzaprav stvar njenega preživetja. Je tisto vezno tkivo, ki združuje Makedonce in Albance. Pojemanje zagona vključitve v EU bi bilo tako razlog za resnično zaskrbljenost.

 

Predsednik države, ko je govoril o povečani vlogi in vplivu zunanjih akterjev, ki skušajo regijo odvrniti od evro-atlantskih integracij oziroma, ki ponujajo svoje alternative, sicer ni omenjal imen. Država je bila po njegovem v preteklosti žrtev hibridne vojne oziroma hibridnih groženj. Obiskovalcu je prste tujih sil moč z lahkoto prepoznati tudi danes. Nove bleščeče mošeje rastejo kot gobe po dežju, tudi na krajih, kjer jih prej ni bilo. Denar za izgradnjo zagotavljajo Turčija in nekatere arabske države. Višek grobega ruskega vmešavanja, na katerega je namigoval predsednik Pendarovski, je predstavljal čas pred in med referendumom o novem imenu države (ki je odpiralo vrata v EU in NATO). Metode ruskega veleposlaništva in ruskih služb so sedaj sicer bolj sofisticirane. S sklicevanjem na zgodovinske slovanske kulturne povezave se skuša večati ruski vpliv v medijih, šolstvu in celo športu. Prav pridejo tudi posredniki iz Srbije

 

Velja pritegniti predsedniku Pendarovskemu, da le EU in ZDA skupaj oziroma okrepljene evroatlantske vezi lahko pripeljejo do trajnega miru in napredka na Balkanu. Enako, da morajo svojo vlogo v dokončanju reform seveda odigrati tudi same države regije. Posebej je poudaril uveljavljanje pravne države in boj zoper korupcijo. Odstranitev provizoričnih stojnic s sadjem z odstavnega pasu avtoceste se zdi še najmanjši problem v primerjavi s korupcijskim škandalom v vrhu tožilstva, ki ravno pretresa državo. Tu so še izzivi kot ilegalne migracije, verski ekstremizem, vračajoči borci Islamske države. Slednji več ali manj ostajajo na prostosti. Po njihovem številu na milijon prebivalcev se s številko 42 Severna Makedonija nahaja takoj za Kosovim, kjer je to razmerje celo 134 na milijon.

 

Za nas Slovence je Severna Makedonija država, kjer je laško pivo še vedno popularno, kjer so naše blagovne znamke Triglav, Sava, Gorenje itd. cenjene, kjer smo konec koncev cenjeni Slovenci. Tudi zaradi naše vsestranske pomoči na makedonski poti v NATO in EU. To je bil tudi razlog, da je predsednik države Pendarovski svoj prvi bilateralni obisk v tujini po izvolitvi opravil ravno pri nas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
41
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Tabú vzporednih ustavnih vrednotnih temeljev slovenske politične "sredine"
11
17.04.2023 20:37
Vprašljivost zadevnih mnenj odstira tabe preko tridesetletne temeljno vrednotne konfuzije znotraj prodemokratičnega dela ... Več.
Piše: Žiga Stupica
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.045
02/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.690
03/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 1.999
04/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.739
05/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.392
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.150
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.093
08/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 578
09/
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.328
10/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 445