Komentar

Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti

Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za vključitev v evroatlantske integracije. V desetletju in več pred tem se namreč stvari niso premaknile nikamor. Razlog je bil predvsem grško-makedonski spor glede imena, po razpadu SFR Jugoslavije, novonastale države s Skopjem kot prestolnico.

04.09.2019 22:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Severna Makedonija   Grčija   Stevo Pendarovski   Tsipras   Prespansko jezero   Ohridsko jezero   Bolgarija   Evropska unija   Zahodni Balkan   Albanija   Skopje

V zahodnem delu države boste ob množici albanskih zastav težko našli kakšno zastavo države Severna Makedonija.

Potem pa sta bivša jugoslovanska republika Makedonija in Grčija po letih brezplodnih pogajanj pod okriljem OZN junija lani vendarle zmogli toliko moči, da to vprašanje spravita z dnevnega reda. Na obali mejnega Prespanskega jezera sta sklenili dogovor, po katerem je nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je postala Severna Makedonija. Z rešitvijo res mnogi v Severni Makedoniji in Grčiji niso zadovoljni. Predsednik grške leve vlade Tsipras je zaradi tega izgubil parlamentarne volitve in to se lahko prihodnje leto kaj lahko zgodi tudi njegovemu makedonskemu kolegu Zaevu oziroma njegovi socialdemokratski stranki. Vendar je sedaj pravno veljavna pogodba vprašanje imena rešila za vedno. Severna Makedonija je med tem s pogodbo o prijateljstvu, dobrososedskih odnosih in sodelovanju uredila svoje odnose tudi z Bolgarijo, drugo sosedo, kjer je tudi pošteno škripalo ...

 

Skratka, vrata Severne Makedonije v NATO in EU naj bi bila sedaj široko odprta, država pa naj bi tudi v notranjepolitičnem smislu zajadrala v mirnejše vode. Odnosi v državi med slovanskim, makedonskim življem ter Albanci so bili namreč leta zelo napeti. Slednji predstavljajo več kot četrtino prebivalstva. Prevladujejo predvsem  severozahodnem delu države ob meji z Albanijo. Država se je leta 2001 znašla na robu državljanske vojne. Albanci so se namreč počutili kot drugorazredni državljani. Oboroženi spopadi so se s posredovanjem ZDA in EU končali s podpisom Ohridskega okvirnega sporazuma. Ta je albanskemu prebivalstvu prinesel več pravic, med drugim tudi glede rabe albanskega jezika kot uradnega jezika. Izgleda, da imajo makedonska jezera oziroma tamkajšnja klima pozitiven vpliv na dogovarjanje oziroma sklepanje kompromisov.

 

Pa vendar je predsednik države Stevo Pendarovski na konferenci v Ohridu 24. avgusta 2019 opozoril, da   "odsotnost večjih rezultatov v integracijskem procesu zmanjšuje zagretost za reforme, omogoča populistom, mnogokrat nacionalistično obarvanim, da prihajajo na dan s svojimi alternativami, kot tudi nudi priložnost vmešavanja zlonamernim zunanjim igralcem". Kaj oziroma koga je imel predsednik v mislih?

 

Kot je dejal v ločenem razgovoru z avtorjem teh vrstic, je bil kot dolgoletni nacionalni koordinator za NATO zelo vesel vabila za članstvo v zavezništvu, ki je sledilo mesec dni po prespanskem dogovoru. Šlo je za ključni strateško varnostni preboj. Ratifikacijski postopki glede pristopnega protokola naj bi se v državah članicah zavezništva končali tam nekje do konca letošnjega leta. Predsednik obljublja, da bo njegova država, ko postane polnopravna članica NATO, aktivna in odgovorna zaveznica.

 

Širitvena utrujenost EU je tisto, kar skrbi makedonsko vodstvo in kar načenja njegovo potrpežljivost. O obotavljanju Francije in še nekaterih smo na portalu+ pisali nedavno. Po besedah predsednika Pendarovskega je "perspektiva evroatlantske integracije še naprej ključni faktor stabilnosti in demokratičnega razvoja na Zahodnem Balkanu". Pri tem opozarja, da so "še vedno vidne etnične in verskih napetosti, medsebojno nezaupanje in predsodki ter včasih še vedno prisotni balkanski duhovi". V kolikor tudi to jesen ne bo vabila s strani Evropskega sveta za začetek pogajanj o članstvu, bo razočaranje veliko.

 

 

Avtor prispevka dr. Božo Cerar in severnomakedonski predsednik Stevo Pendarovski na Ohridu.

 

 

Če se človek zapelje po cesti od Skopja proti Tetovu in dalje proti zahodu države, mu ni težko uganiti, da je predsednik, ko je govoril o stabilnosti Zahodnega Balkana, imel v mislih predvsem stabilnost svoje države. Balkanski duhovi so seveda demoni iz preteklosti. V zahodnem delu države boste ob množici albanskih zastav (na hišah in na visokih jamborih v središču naselij) težko našli kakšno zastavo države Severna Makedonija. So tudi izjeme, recimo Vevčani, kjer pa živijo le Makedonci. Veliko je premazanih večjezičnih tabel pred naselji, enkrat makedonskega naziva v cirilici, drugič spet albanskega v latinici. Članstvo v EU in NATO je za Severno Makedonijo pravzaprav stvar njenega preživetja. Je tisto vezno tkivo, ki združuje Makedonce in Albance. Pojemanje zagona vključitve v EU bi bilo tako razlog za resnično zaskrbljenost.

 

Predsednik države, ko je govoril o povečani vlogi in vplivu zunanjih akterjev, ki skušajo regijo odvrniti od evro-atlantskih integracij oziroma, ki ponujajo svoje alternative, sicer ni omenjal imen. Država je bila po njegovem v preteklosti žrtev hibridne vojne oziroma hibridnih groženj. Obiskovalcu je prste tujih sil moč z lahkoto prepoznati tudi danes. Nove bleščeče mošeje rastejo kot gobe po dežju, tudi na krajih, kjer jih prej ni bilo. Denar za izgradnjo zagotavljajo Turčija in nekatere arabske države. Višek grobega ruskega vmešavanja, na katerega je namigoval predsednik Pendarovski, je predstavljal čas pred in med referendumom o novem imenu države (ki je odpiralo vrata v EU in NATO). Metode ruskega veleposlaništva in ruskih služb so sedaj sicer bolj sofisticirane. S sklicevanjem na zgodovinske slovanske kulturne povezave se skuša večati ruski vpliv v medijih, šolstvu in celo športu. Prav pridejo tudi posredniki iz Srbije

 

Velja pritegniti predsedniku Pendarovskemu, da le EU in ZDA skupaj oziroma okrepljene evroatlantske vezi lahko pripeljejo do trajnega miru in napredka na Balkanu. Enako, da morajo svojo vlogo v dokončanju reform seveda odigrati tudi same države regije. Posebej je poudaril uveljavljanje pravne države in boj zoper korupcijo. Odstranitev provizoričnih stojnic s sadjem z odstavnega pasu avtoceste se zdi še najmanjši problem v primerjavi s korupcijskim škandalom v vrhu tožilstva, ki ravno pretresa državo. Tu so še izzivi kot ilegalne migracije, verski ekstremizem, vračajoči borci Islamske države. Slednji več ali manj ostajajo na prostosti. Po njihovem številu na milijon prebivalcev se s številko 42 Severna Makedonija nahaja takoj za Kosovim, kjer je to razmerje celo 134 na milijon.

 

Za nas Slovence je Severna Makedonija država, kjer je laško pivo še vedno popularno, kjer so naše blagovne znamke Triglav, Sava, Gorenje itd. cenjene, kjer smo konec koncev cenjeni Slovenci. Tudi zaradi naše vsestranske pomoči na makedonski poti v NATO in EU. To je bil tudi razlog, da je predsednik države Pendarovski svoj prvi bilateralni obisk v tujini po izvolitvi opravil ravno pri nas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Migracijska tempirana bomba
3
24.09.2023 21:21
Politika, domača in evropska, se problematike migracij loteva podobo kot podnebnih sprememb. Veliko moraliziranja, političnega ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
20
23.09.2023 10:19
Leta in leta političnega kupčkanja na RTV Slovenija, vladnega vmešavanja v uredniško delo ter nenormalnega novinarskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
23
21.09.2023 23:17
Čez tri mesece bomo praznovali 33. obletnico plebiscitarne odločitve velike večine Slovencev in vseh slovenskih državljanov za ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
27
18.09.2023 22:00
V La Sambuyu, majhnem smučarskem središču pod Mont Blancom, so pred dnevi podrli sedežnice, odmontirali vlečnice in se tako za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
27
17.09.2023 19:02
Če niste vedeli, vaša nova osebna izkaznica ima čip, na katerem sta zapisana biometrična podatka, in sicer podoba obraza in dva ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V zdravstvu je denarja preveč!
36
14.09.2023 23:59
Pred okoli pol leta mi je ugleden slovenski zdravnik in odličen poznavalec razmer v našem zdravstvu in zdravstvu po svetu na ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Čas za (za)upanje
26
12.09.2023 20:42
Pripravlja se zakon o obnovi. Če so informacije iz gradbenih logov točne, naj bi premier Golob razmišljal o tem, da se začasno ... Več.
Piše: Anže Logar
Stroka dopušča, da se mladoletnica izživlja nad onemoglimi v zdravstveni ustanovi, psihoterapevtom pa ne dovoli, da bi pomagali
16
10.09.2023 21:30
Ob vedno novih, šokantnih razkritjih zlorab in nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, ki so zagotovo tudi ... Več.
Piše: Blaž Benedik Ivanov
Zadnje, kar ostaja, je upanje, da se stvari le spremenijo na bolje. Ko bo umrlo še upanje, bo res zelo hudo.
14
07.09.2023 18:00
Narava ima očitno vedno svoj prav, tudi tokrat je pokazala vso svojo moč in dala ljudem jasno vedeti, da danes brez regulacije ... Več.
Piše: Milan Krek
Zakaj slovenske vlade na leto razdelijo 150 milijonov evrov tujim namesto našim kmetom?
11
06.09.2023 20:15
Pravkar minuli Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je med drugim postregel s številnimi kakovostnimi omizji, žal pa se je ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Poplavno-populistične petarde v razpadajočih javnih financah
19
04.09.2023 19:02
Dogajanje glede sanacije in obnove po zadnji ujmi je z vidika makroekonomske situacije in upravljanja javnih financ vedno bolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Pričevalec Jože Možina ali kaj Golobova vlada sporoča novinarjem, ko jim za vrat pošilja policijo
25
03.09.2023 22:15
Prizor, v katerem uniformirana policista po nacionalki iščeta novinarja Jožeta Možino, da bi z njim opravila nekakšen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Danes in jutri: Od revščine in vojn do zvezd
13
28.08.2023 23:59
Ko sem pisal del knjige o trajnostnem razvoju, sta me prešinili dve ključni misli. V prvi vrsti sem se spomnil na rast ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Poplava vodo-ureditvene birokracije brez protipoplavnega učinka
14
22.08.2023 20:00
Direkcija za vode, Agencija za okolje, Inštitut za vodarstvo, množica občinskih uradov, služb za urejanje prostora, sedaj še ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
O kozjih ušesih spletnih ovaduhov
14
21.08.2023 20:00
Ker niso sposobni analitičnega pogleda na realnost, se ukvarjajo z obrobnostmi ali s stvarmi, ki utrjujejo njihov pohabljeni ... Več.
Piše: Denis Poniž
Zakaj ima zdravstvena stroka toliko predsodkov do profesionalnih terapevtov in jih pogosto vidi kot nekakšne šarlatane ali celo šamane
29
17.08.2023 22:30
Področje psihoterapevtskih dejavnosti v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejeno, kar v praksi pomeni, da že nekdo, ki obišče ... Več.
Piše: Tabita Ruiz
Izplen in nauk dneva solidarnosti
17
15.08.2023 19:45
Na načelni ravni lahko ugotovimo, da je rokohitrsko določeni dela prost dan, dan solidarnosti, vsaj na najvišjih političnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Naravna katastrofa: Sprožilec pozitivne razvojne energije, partnerstva za sanacijo in razvoj Slovenije?
29
08.08.2023 22:30
Zadnje katastrofalno neurje, ki je opustošilo večino Slovenije (z vsemi predhodnimi to poletje), je jasen opomnik, opozorilo, da ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Išče se kronični krivec za neizpeljane reforme v zdravstvu, ki bo moral delati po diktatu premierja Goloba
13
07.08.2023 22:05
Kdo bo novi minister za zdravje? Premier Golob je bil jasen: potrebujemo nekoga brez hrbtenice, poslušnega in pokornega človeka, ... Več.
Piše: Milan Krek
Odprta rana na evropskem telesu: 15 let od ruske vojaške agresije na Gruzijo
10
06.08.2023 21:25
V noči med 7. in 8. avgustom 2008, ko so v Pekingu potekale poletne olimpijske igre, je Vladimir Putin napadel Gruzijo. Pred ... Več.
Piše: Irakli Koplatadze
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.153
02/
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.669
03/
Kaj je Slovenija, nova nestalna članica varnostnega sveta ZN, sporočila svetu?
Uredništvo
Ogledov: 1.478
04/
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.460
05/
V zdravstvu je denarja preveč!
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.582
06/
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.052
07/
Čas za (za)upanje
Anže Logar
Ogledov: 3.178
08/
Migracijska tempirana bomba
Tilen Majnardi
Ogledov: 338
09/
Nov "dosežek" Mediane: Na lestvico priljubljenosti politikov vrinila nepolitika Boštjana Šefica
Uredništvo
Ogledov: 1.546
10/
China's local authorities deal with financial constraints amid economic woes
Valerio Fabbri
Ogledov: 524