Komentar

Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti

Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za vključitev v evroatlantske integracije. V desetletju in več pred tem se namreč stvari niso premaknile nikamor. Razlog je bil predvsem grško-makedonski spor glede imena, po razpadu SFR Jugoslavije, novonastale države s Skopjem kot prestolnico.

04.09.2019 22:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Severna Makedonija   Grčija   Stevo Pendarovski   Tsipras   Prespansko jezero   Ohridsko jezero   Bolgarija   Evropska unija   Zahodni Balkan   Albanija   Skopje

V zahodnem delu države boste ob množici albanskih zastav težko našli kakšno zastavo države Severna Makedonija.

Potem pa sta bivša jugoslovanska republika Makedonija in Grčija po letih brezplodnih pogajanj pod okriljem OZN junija lani vendarle zmogli toliko moči, da to vprašanje spravita z dnevnega reda. Na obali mejnega Prespanskega jezera sta sklenili dogovor, po katerem je nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je postala Severna Makedonija. Z rešitvijo res mnogi v Severni Makedoniji in Grčiji niso zadovoljni. Predsednik grške leve vlade Tsipras je zaradi tega izgubil parlamentarne volitve in to se lahko prihodnje leto kaj lahko zgodi tudi njegovemu makedonskemu kolegu Zaevu oziroma njegovi socialdemokratski stranki. Vendar je sedaj pravno veljavna pogodba vprašanje imena rešila za vedno. Severna Makedonija je med tem s pogodbo o prijateljstvu, dobrososedskih odnosih in sodelovanju uredila svoje odnose tudi z Bolgarijo, drugo sosedo, kjer je tudi pošteno škripalo ...

 

Skratka, vrata Severne Makedonije v NATO in EU naj bi bila sedaj široko odprta, država pa naj bi tudi v notranjepolitičnem smislu zajadrala v mirnejše vode. Odnosi v državi med slovanskim, makedonskim življem ter Albanci so bili namreč leta zelo napeti. Slednji predstavljajo več kot četrtino prebivalstva. Prevladujejo predvsem  severozahodnem delu države ob meji z Albanijo. Država se je leta 2001 znašla na robu državljanske vojne. Albanci so se namreč počutili kot drugorazredni državljani. Oboroženi spopadi so se s posredovanjem ZDA in EU končali s podpisom Ohridskega okvirnega sporazuma. Ta je albanskemu prebivalstvu prinesel več pravic, med drugim tudi glede rabe albanskega jezika kot uradnega jezika. Izgleda, da imajo makedonska jezera oziroma tamkajšnja klima pozitiven vpliv na dogovarjanje oziroma sklepanje kompromisov.

 

Pa vendar je predsednik države Stevo Pendarovski na konferenci v Ohridu 24. avgusta 2019 opozoril, da   "odsotnost večjih rezultatov v integracijskem procesu zmanjšuje zagretost za reforme, omogoča populistom, mnogokrat nacionalistično obarvanim, da prihajajo na dan s svojimi alternativami, kot tudi nudi priložnost vmešavanja zlonamernim zunanjim igralcem". Kaj oziroma koga je imel predsednik v mislih?

 

Kot je dejal v ločenem razgovoru z avtorjem teh vrstic, je bil kot dolgoletni nacionalni koordinator za NATO zelo vesel vabila za članstvo v zavezništvu, ki je sledilo mesec dni po prespanskem dogovoru. Šlo je za ključni strateško varnostni preboj. Ratifikacijski postopki glede pristopnega protokola naj bi se v državah članicah zavezništva končali tam nekje do konca letošnjega leta. Predsednik obljublja, da bo njegova država, ko postane polnopravna članica NATO, aktivna in odgovorna zaveznica.

 

Širitvena utrujenost EU je tisto, kar skrbi makedonsko vodstvo in kar načenja njegovo potrpežljivost. O obotavljanju Francije in še nekaterih smo na portalu+ pisali nedavno. Po besedah predsednika Pendarovskega je "perspektiva evroatlantske integracije še naprej ključni faktor stabilnosti in demokratičnega razvoja na Zahodnem Balkanu". Pri tem opozarja, da so "še vedno vidne etnične in verskih napetosti, medsebojno nezaupanje in predsodki ter včasih še vedno prisotni balkanski duhovi". V kolikor tudi to jesen ne bo vabila s strani Evropskega sveta za začetek pogajanj o članstvu, bo razočaranje veliko.

 

 

Avtor prispevka dr. Božo Cerar in severnomakedonski predsednik Stevo Pendarovski na Ohridu.

 

 

Če se človek zapelje po cesti od Skopja proti Tetovu in dalje proti zahodu države, mu ni težko uganiti, da je predsednik, ko je govoril o stabilnosti Zahodnega Balkana, imel v mislih predvsem stabilnost svoje države. Balkanski duhovi so seveda demoni iz preteklosti. V zahodnem delu države boste ob množici albanskih zastav (na hišah in na visokih jamborih v središču naselij) težko našli kakšno zastavo države Severna Makedonija. So tudi izjeme, recimo Vevčani, kjer pa živijo le Makedonci. Veliko je premazanih večjezičnih tabel pred naselji, enkrat makedonskega naziva v cirilici, drugič spet albanskega v latinici. Članstvo v EU in NATO je za Severno Makedonijo pravzaprav stvar njenega preživetja. Je tisto vezno tkivo, ki združuje Makedonce in Albance. Pojemanje zagona vključitve v EU bi bilo tako razlog za resnično zaskrbljenost.

 

Predsednik države, ko je govoril o povečani vlogi in vplivu zunanjih akterjev, ki skušajo regijo odvrniti od evro-atlantskih integracij oziroma, ki ponujajo svoje alternative, sicer ni omenjal imen. Država je bila po njegovem v preteklosti žrtev hibridne vojne oziroma hibridnih groženj. Obiskovalcu je prste tujih sil moč z lahkoto prepoznati tudi danes. Nove bleščeče mošeje rastejo kot gobe po dežju, tudi na krajih, kjer jih prej ni bilo. Denar za izgradnjo zagotavljajo Turčija in nekatere arabske države. Višek grobega ruskega vmešavanja, na katerega je namigoval predsednik Pendarovski, je predstavljal čas pred in med referendumom o novem imenu države (ki je odpiralo vrata v EU in NATO). Metode ruskega veleposlaništva in ruskih služb so sedaj sicer bolj sofisticirane. S sklicevanjem na zgodovinske slovanske kulturne povezave se skuša večati ruski vpliv v medijih, šolstvu in celo športu. Prav pridejo tudi posredniki iz Srbije

 

Velja pritegniti predsedniku Pendarovskemu, da le EU in ZDA skupaj oziroma okrepljene evroatlantske vezi lahko pripeljejo do trajnega miru in napredka na Balkanu. Enako, da morajo svojo vlogo v dokončanju reform seveda odigrati tudi same države regije. Posebej je poudaril uveljavljanje pravne države in boj zoper korupcijo. Odstranitev provizoričnih stojnic s sadjem z odstavnega pasu avtoceste se zdi še najmanjši problem v primerjavi s korupcijskim škandalom v vrhu tožilstva, ki ravno pretresa državo. Tu so še izzivi kot ilegalne migracije, verski ekstremizem, vračajoči borci Islamske države. Slednji več ali manj ostajajo na prostosti. Po njihovem številu na milijon prebivalcev se s številko 42 Severna Makedonija nahaja takoj za Kosovim, kjer je to razmerje celo 134 na milijon.

 

Za nas Slovence je Severna Makedonija država, kjer je laško pivo še vedno popularno, kjer so naše blagovne znamke Triglav, Sava, Gorenje itd. cenjene, kjer smo konec koncev cenjeni Slovenci. Tudi zaradi naše vsestranske pomoči na makedonski poti v NATO in EU. To je bil tudi razlog, da je predsednik države Pendarovski svoj prvi bilateralni obisk v tujini po izvolitvi opravil ravno pri nas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.890
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.589
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.443
04/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.147
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.217
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.425
07/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.439
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.419
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.115
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 1.026