Potem pa sta bivša jugoslovanska republika Makedonija in Grčija po letih brezplodnih pogajanj pod okriljem OZN junija lani vendarle zmogli toliko moči, da to vprašanje spravita z dnevnega reda. Na obali mejnega Prespanskega jezera sta sklenili dogovor, po katerem je nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je postala Severna Makedonija. Z rešitvijo res mnogi v Severni Makedoniji in Grčiji niso zadovoljni. Predsednik grške leve vlade Tsipras je zaradi tega izgubil parlamentarne volitve in to se lahko prihodnje leto kaj lahko zgodi tudi njegovemu makedonskemu kolegu Zaevu oziroma njegovi socialdemokratski stranki. Vendar je sedaj pravno veljavna pogodba vprašanje imena rešila za vedno. Severna Makedonija je med tem s pogodbo o prijateljstvu, dobrososedskih odnosih in sodelovanju uredila svoje odnose tudi z Bolgarijo, drugo sosedo, kjer je tudi pošteno škripalo ...

Skratka, vrata Severne Makedonije v NATO in EU naj bi bila sedaj široko odprta, država pa naj bi tudi v notranjepolitičnem smislu zajadrala v mirnejše vode. Odnosi v državi med slovanskim, makedonskim življem ter Albanci so bili namreč leta zelo napeti. Slednji predstavljajo več kot četrtino prebivalstva. Prevladujejo predvsem  severozahodnem delu države ob meji z Albanijo. Država se je leta 2001 znašla na robu državljanske vojne. Albanci so se namreč počutili kot drugorazredni državljani. Oboroženi spopadi so se s posredovanjem ZDA in EU končali s podpisom Ohridskega okvirnega sporazuma. Ta je albanskemu prebivalstvu prinesel več pravic, med drugim tudi glede rabe albanskega jezika kot uradnega jezika. Izgleda, da imajo makedonska jezera oziroma tamkajšnja klima pozitiven vpliv na dogovarjanje oziroma sklepanje kompromisov.

Pa vendar je predsednik države Stevo Pendarovski na konferenci v Ohridu 24. avgusta 2019 opozoril, da   "odsotnost večjih rezultatov v integracijskem procesu zmanjšuje zagretost za reforme, omogoča populistom, mnogokrat nacionalistično obarvanim, da prihajajo na dan s svojimi alternativami, kot tudi nudi priložnost vmešavanja zlonamernim zunanjim igralcem". Kaj oziroma koga je imel predsednik v mislih?

Kot je dejal v ločenem razgovoru z avtorjem teh vrstic, je bil kot dolgoletni nacionalni koordinator za NATO zelo vesel vabila za članstvo v zavezništvu, ki je sledilo mesec dni po prespanskem dogovoru. Šlo je za ključni strateško varnostni preboj. Ratifikacijski postopki glede pristopnega protokola naj bi se v državah članicah zavezništva končali tam nekje do konca letošnjega leta. Predsednik obljublja, da bo njegova država, ko postane polnopravna članica NATO, aktivna in odgovorna zaveznica.

Širitvena utrujenost EU je tisto, kar skrbi makedonsko vodstvo in kar načenja njegovo potrpežljivost. O obotavljanju Francije in še nekaterih smo na portalu+ pisali nedavno. Po besedah predsednika Pendarovskega je "perspektiva evroatlantske integracije še naprej ključni faktor stabilnosti in demokratičnega razvoja na Zahodnem Balkanu". Pri tem opozarja, da so "še vedno vidne etnične in verskih napetosti, medsebojno nezaupanje in predsodki ter včasih še vedno prisotni balkanski duhovi". V kolikor tudi to jesen ne bo vabila s strani Evropskega sveta za začetek pogajanj o članstvu, bo razočaranje veliko.

Avtor prispevka dr. Božo Cerar in severnomakedonski predsednik Stevo Pendarovski na Ohridu.

Če se človek zapelje po cesti od Skopja proti Tetovu in dalje proti zahodu države, mu ni težko uganiti, da je predsednik, ko je govoril o stabilnosti Zahodnega Balkana, imel v mislih predvsem stabilnost svoje države. Balkanski duhovi so seveda demoni iz preteklosti. V zahodnem delu države boste ob množici albanskih zastav (na hišah in na visokih jamborih v središču naselij) težko našli kakšno zastavo države Severna Makedonija. So tudi izjeme, recimo Vevčani, kjer pa živijo le Makedonci. Veliko je premazanih večjezičnih tabel pred naselji, enkrat makedonskega naziva v cirilici, drugič spet albanskega v latinici. Članstvo v EU in NATO je za Severno Makedonijo pravzaprav stvar njenega preživetja. Je tisto vezno tkivo, ki združuje Makedonce in Albance. Pojemanje zagona vključitve v EU bi bilo tako razlog za resnično zaskrbljenost.

Predsednik države, ko je govoril o povečani vlogi in vplivu zunanjih akterjev, ki skušajo regijo odvrniti od evro-atlantskih integracij oziroma, ki ponujajo svoje alternative, sicer ni omenjal imen. Država je bila po njegovem v preteklosti žrtev hibridne vojne oziroma hibridnih groženj. Obiskovalcu je prste tujih sil moč z lahkoto prepoznati tudi danes. Nove bleščeče mošeje rastejo kot gobe po dežju, tudi na krajih, kjer jih prej ni bilo. Denar za izgradnjo zagotavljajo Turčija in nekatere arabske države. Višek grobega ruskega vmešavanja, na katerega je namigoval predsednik Pendarovski, je predstavljal čas pred in med referendumom o novem imenu države (ki je odpiralo vrata v EU in NATO). Metode ruskega veleposlaništva in ruskih služb so sedaj sicer bolj sofisticirane. S sklicevanjem na zgodovinske slovanske kulturne povezave se skuša večati ruski vpliv v medijih, šolstvu in celo športu. Prav pridejo tudi posredniki iz Srbije. 

Velja pritegniti predsedniku Pendarovskemu, da le EU in ZDA skupaj oziroma okrepljene evroatlantske vezi lahko pripeljejo do trajnega miru in napredka na Balkanu. Enako, da morajo svojo vlogo v dokončanju reform seveda odigrati tudi same države regije. Posebej je poudaril uveljavljanje pravne države in boj zoper korupcijo. Odstranitev provizoričnih stojnic s sadjem z odstavnega pasu avtoceste se zdi še najmanjši problem v primerjavi s korupcijskim škandalom v vrhu tožilstva, ki ravno pretresa državo. Tu so še izzivi kot ilegalne migracije, verski ekstremizem, vračajoči borci Islamske države. Slednji več ali manj ostajajo na prostosti. Po njihovem številu na milijon prebivalcev se s številko 42 Severna Makedonija nahaja takoj za Kosovim, kjer je to razmerje celo 134 na milijon.

Za nas Slovence je Severna Makedonija država, kjer je laško pivo še vedno popularno, kjer so naše blagovne znamke Triglav, Sava, Gorenje itd. cenjene, kjer smo konec koncev cenjeni Slovenci. Tudi zaradi naše vsestranske pomoči na makedonski poti v NATO in EU. To je bil tudi razlog, da je predsednik države Pendarovski svoj prvi bilateralni obisk v tujini po izvolitvi opravil ravno pri nas.