Generalni sekretar Mitja Mauko EU prepričeval, da je izbris in razlastitev delničarjev ter podrejencev nezakonit medtem, ko je državnemu zboru predlagal točno to

Ne glede na to, da so bili bruseljski uradniki z uslužbencem Evropske komisije na Direktoratu za konkurenčnost Francom Dupontom na čelu opozorjeni, da razlastitev in izbris delničarjev, za povrh pa še vseh podrejenih upnikov, pomeni nezakonit poseg v pravice upnikov (banki so na nek način posodili denar), so vztrajali pri svojem rekoč: "Pogoj (za predstavitev programa sanacije NLB op. p.) je tudi, da najdemo rešitev za okrepljeno porazdelitev bremen na hibridne in podrejene finančne instrumente". 

Sporno je že dejstvo, da evropski birokrati v primeru Slovenije govorijo o "okrepljeni" porazdelitvi bremen, kar v nasprotju s prakso drugod pomeni v celoti, a zanemariti ne gre niti dejstva, da bi skladno z mnenjem svetovno priznanih odvetnikov za področje bančnega prava iz odvetniške družbe Clifford Chance lahko takšne upnike razlastili in izbrisali zgolj v primeru insolventnosti banke, a NLB insolventna nikoli ni bila.

Odločba, ki je omogočila razlastitve in izbris, je temeljila na tem, da ima NLB 318 milijonov negativnega kapitala, NLB pa je isti dan objavila, da ima pozitivnega kapitala za 835 milijonov evrov

Odločba, s katero je država decembra lani razlastila in izbrisala vse delničarje in podrejene upnike naše največje banke NLB, je uradno temeljila na tajnem izračunu, da je bil kapital NLB na dan 30. septembra lani negativen in je znašal minus 318 milijonov evrov. Metodologija za izračun, ki naj bi dala tak rezultat, kljub takratnih obljubam oblastnikov ni bila nikoli pojasnjena ali objavljena in je še vedno "strogo tajna", vemo pa, da ni bila skladna z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki se sicer uporabljajo za izračun kapitala bank, saj je skladno s temi standardi na isti dan (30. september) uprava NLB objavila, da je kapital NLB pozitiven in znaša 835 milijonov evrov. Istega dne je bil kapital, očitno, za milijardo evrov višji kot kaže Mavkova odločba.

Morda je Mavku še kam ušla kakšna milijarda, tega ne vemo. Sklepamo pa, da bi bila, upoštevaje to fantomsko milijardo evrov, lahko 3 – milijardna sanacija bank za tretjino cenejša. A resnica je drugje. Če Mavko ne bi "izgubil" te milijarde, Dupont in Mavko ne bi mogla niti protipravno (protipravno že zaradi navedb odvetniške družbe Clifford Chance) izbrisati in razlastiti delničarjev in podrejencev, saj je banka izkazovala pozitiven kapital in ne "globoko negativnega", kot je bilo potrebno prikazati za razlaščanje.

Sekretar na Ministrstvu za finance Mitja Mavko je tako s tajno formulo izračunal podlago za razlastitev upnikov banke, ki ne bi smeli biti razlaščeni v nobenem primeru. Tudi če bi bila banka zares v minusu. S tem je Mavko neposredno odgovoren za približno 400 milijonsko oškodovanje državljanov Slovenije s prevaro.

Takšno rezanje delničarjev in imetnikov podrejenih dolgov je sporno iz več razlogov. Prvič, ker so evropski uradniki ob tem dogovoru že poznali razplet takšnega početja na Nizozemskem, o čemer je Bloomberg poročal že 11. julija 2013, kar je 5 mesecev preden je bil enak način dogovorjen tudi za Slovenijo oziroma NLB. Drugič, ker je slovensko finančno ministrstvo Bruselj opozorilo, da razpolaga s pravnim mnenjem, ki takšno dejanje opredeljuje kot nezakonito, a je Bruselj pomisleke zavrnil, kar je razvidno iz korespondence med Dupontom in Mavkom. Tretjič, ker je NLB takšna "varčevanja" prebivalstvu prodajala kot popolnoma varno naložbo. 

Državni sekretar Mitja Mavko je Duponta opozoril, da bi bila razlastitev in izbris, kakršna zahteva EU, nezakonita, v državnem zboru pa je kasneje točno v to prepričeval poslance

Bloomberg je o nezakonitosti dejanja, ki se ga je poslužila nizozemska banka SNS in katere model je Mavko pred poslanci državnega zbora zagovarjal, medtem ko je Evropi razlagal, da bi to pomenilo nezakonit poseg, poročal že 11. julija 2013. Ne glede na to, da je to dejanje identično dejanju NLB, je državni sekretar z Ministrstva za finance Mavko na seji državnega zbora 23. oktobra 2013 za podkrepitev takšnega dejanja navedel ravno Nizozemski primer (Bloombergov članek je dosegljiv pod tem člankom tako kot izsek megnetograma iz DZ):

"Nizozemska vlada je pred poletjem zelo na hitro morala poseči v eno sicer manjšo banko, ki se ji reče SNS real in tam so imetniki podrejenih in pa hibridnih instrumentov prispevali v polni meri. Torej nizozemski davkoplačevalci nase niso bili pripravljeni prevzeti dodatnih finančnih obremenitev samo zato, da bi ohranili imetnike hibridnih in pa podrejenih inštrumentov, četudi pred poletjem ta nova pravila še niso bila v veljavi." 

Državni sekretar Mavko je poznal nezakonit nizozemski primer, zaradi katerega banka SNS upnikom že vrača denar, ki je identičen slovenskemu v NLB. Točno na te nezakonitosti je tudi opozoril Duponta, a je kasneje Mavko sam v primernost te iste odločitve prepričeval slovenski državni zbor. Na škodo državljanov. Mavku se očita, da je zaradi takšnih rabot dobil nekajkrat bolje plačano službo v slabi banki (DUTB). (Korespondenca med Mavkom in Dupontom, kjer je Mavko Duponta opozoril na nezakonitost takšnega ravnanja, je priložena pod tem prispevkom. Zraven je tudi izsek iz magnetograma, kjer Mavko v državnem zboru poslance prepričuje, da je to dobra rešitev.)

Mitja Mavko in evropski birokrati so najprej ugotovili, da je stanje takšno, da zahteva izbris delničarjev in podrejencev. Šele kasneje so ugotavljali, kakšno je stanje

Sila neprijetno bi bilo za sekretarja Mavka, če bi ga vprašali, kakšen je razlog za protipraven izbris delničarjev in podrejencev po tem, ko je bilo ugotovljeno, da razmere to zahtevajo, ker razmere še niso bile ugotovljene, ko je to že zahteval. Slovensko finančno ministrstvo in evropska birokracija so se za protipraven izbris teh dolgov banke namreč dogovorili, še preden so razpolagali z oceno stroškov sanacije banke, ki je šele pokazala obseg potrebne pomoči. 

Mavku se očita celo, da je metodologijo testov za pregled in sanacijo bank, s tem pa določitve obsega dokapitalizacije, prirejal sproti. Pri tem je potrebno opozoriti, da je državni sekretar Mavko na seji državnega zbora 23. oktobra 2013 povedal tudi, da bi morala biti metodologija obremenitvenih testov predstavljena javnosti že do konca preteklega leta, a javnost o njej ni nič izvedela niti do danes, kar zgolj dodatno potrjuje sume v zvezi s prirejenostjo teh testov, za katere je država odštela 21 milijonov evrov in ki so imeli za posledico, da je morala država banke dokapitalizirati v vrtoglavi višini več kot 3 milijarde evrov.

Čudežni deček Mavko

Državni sekretar na Ministrstvu za finance Uroša Čuferja Mitja Mavko je evropskemu birokratu Dupontu pojasnil, da je razlaščanje delničarjev in podrejenih upnikov nezakonito. Kljub temu da je Mavko poznal pravna mnenja, ki opozarjajo na nezakonitost, tako kot je poznal posledice pri nizozemski banki SNS, ki je ravnala tako kot naj bi NLB in že mora vračati zaseženo, je Državni zbor Republike Slovenije prepričeval, da je takšna poteza smotrna in pravilna. 

Mavko je prav tako odgovoren, da razlaščeni državljani še danes ne vedo po kakšnem ključu, s kakšnim argumentom, razlogom, načinom so jim odvzeli premoženje in zakaj točno, pri čemer jim Mavko postreže celo z dejstvom, da je njegova čudežna in tajna formula na dan, ko je NLB objavila, da ima pozitivnega kapitala za 835 milijonov evrov pokazala, da ima NLB "v resnici" negativnega kapitala za 318 milijonov evrov, pri čemer je bil "globok minus" pogoj za "okrepljeno porazdelitev bremen", ki jih je razlastninil.

Še več. Sodišče je 4. junija letos razveljavilo izbris delnic iz lanskega 18. decembra, ker so oblasti pozabile priložiti ključen dokument (izjave o vpisu in vplačilu novih delnic NLB). A čudežni Mavko je spoznal, da je ključni dokument zgolj izpadel iz mape, se nekje zataknil za 7 mesecev, nato pa ga je našel. Dokument je Mavko na koncu podpisal, s čimer osebno jamči za njegovo pristnost. In ja – sodišče se je odločilo oblastem verjeti, da se je dokument pač nekje zataknil.

Sekretarja Mavka ne odlikujejo le spretno politično krmarjenje in funkcije, ki so mu milostno zaupane. Resorni minister Čufer ga je zaradi zaslug namreč imenoval za neizvršnega direktorja slabe banke (DUTB), kjer Mavko uživa nekajkrat višjo plačo kot sam premier, hkrati pa mu nov položaj dopušča nekaj več udobja in mu nalaga manj posebnih nalog. Poleg tega ga po odhodu ministra Čuferja ta položaj ne izpostavlja prepihu in nemilosti novih ministrov. Do danes je sekretar Mavko napredoval že tudi do službovanja na Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), kamor ga je prav tako imenoval minister za finance Čufer.

Dokumenti

Korespondenca med sekretarjem Mavkom in Dupontom, ki dokazuje, da je mavko za nezakonitost izbrisa vedel saj je na to nezakonitost opozoril in da sta se Dupont in Mavko dogovorila za celoten izbris še preden so bili znani rezultati stresnih testov

(1/3)

(2/3)

(3/3)

Magnetogram pričanja sekretarja Mavka, ko je državnemu zboru razlagal in pojasnjeval nsprotno - da je ukrep dober in učinkovit. Kljub temu, da je poznal pravno mnenje, ki opozarja na nezakonitost. Primer je utemeljeval celo na početju nizozemske banke SNS, ki je ravnala kot naj bi in je ravnala NLB in je morala zaradi tega že takrat vračat denar (Naslednja priloga).

Bloombergov članek ki pojasnjuje nezakonitost in vračanje denarja