Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

01.09.2019 10:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Otto   Praga   Trnovo

"Plečniki se nadvse radi, a se slabo prenašajo."

V njegovi risalnici so se po prvih tednih risanja in korigiranja že začeli kazati prvi uspehi. Skupinica treh, štirih študentov je zelo hitro osvajala risarsko znanje in kazala precej domišljije in samoiniciativnosti. Drugi so počasi sledili, vendar nobeden ni hotel zaostajati, nobeden ni kazal znamenj, da dela ne zmore. Prav vsi so se brez hujših naporov primerno vživeli v šolski red in - kar je bilo še bolj pomembno, vživeli so se v profesorjev način poučevanja in sprejeli njegov nenapisani zakonik risarske popolnosti. Že po nekaj tednih dela s študenti mu je prišlo v navado - saj tudi v šoli pri Wagnerju ni bilo nič drugače -, da je imel prvo šolsko uro nekakšno pripravo, uvod v nove naloge, krajši ali daljši govor, ki je pozneje mnogokrat prešel od risarskih veščin, arhitekture, umetnosti v komentar o dnevnih dogodkih v kulturnem in političnem življenja. Neredko jim je odpiral poglede v svet svojih prepričanj, iz katerih se je počasi izrisoval njegov moralni nauk. Opažal je, kako ga učenci radi poslušajo in čeprav jim je dal vedeti, da mu ni prav, če si te njegove modrosti zapisujejo, so to skrivoma vendarle počeli.

 

Malo pred koncem leta, ko so bili božični in novoletni prazniki že v zraku, jim je usmeril misel na obdarovanje otrok, na jaslice, na stvari, ki jih imajo otroci radi. Pa je nekdo med študenti pripomnil, da sodi sem tudi lutkovni teater.  Profesorju se je zdela ideja imenitna in jim je takoj dal nalogo oblikovati okvir in sceno za lutkovno gledališče in karkoli še utegne priti zraven. To, kar ponujajo danes ljudem na sejmih in novoletnih predstavah za otroke, je večinoma nemški kič. Naši umetniki, ki se na Slovenskem ukvarjajo s tem, izdelujejo zanimive figure, prizorišča zanje so pa prav uborna. Predlagal je, naj pokažejo, kaj bi jim šola akademikov arhitektov lahko ponudila s svojim posebnim znanjem. Fantje so že segali po risalnih deskah, svinčnikih in ravnilih, a jih je ustavil. Že zadnjič jim je želel povedati, da so delovni, natančni in zavzeti za to, kar delajo. Malo se še lovijo, vendar jim gre iz dneva v dan bolje. To ni hvala kar tjavendan, to jo njegova ugotovitev, za katero so mnoge izkušnje in predano delo.

 

Navdihnjeno je nadaljeval: "Rečem vam, srečen narod, ki ima tako mladino, da je čista kot vino, da lahko človek skozenj vidi. Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten! To velja tako za vsakdanje življenje kot za delo v našem poklicu. Da boste bolje razumeli: če vam bo kdo dal delati svinjak – pa mu ga boste napravili in storili boste nekaj iz tega. Če pa vam bi hotel kdo dati delati javno hišo, ga boste pa zavrnili. In ko bi vam hotel kdo dati sobo za hišnico v klet, ga boste napotili k drugemu, ki to lahko stori. Tako ljudi vzgojiti, je pravi namen šole in naše Tehnike." 

  

Malo pred Novim letom se je pri njem oglasil brat Andrej. Jože je brata najprej popeljal okrog hiše, po vrtu, ki ga je Neža v tem času, odkar je pri njem, vsaj v prednjem delu že lepo uredila, in na koncu sta vstopila še v hišo. Jože mu je brez posebnega uvoda podrobno opisal dogajanja v sestrini družini. Za večino njenih nadlog je Andrej že vedel, a ga je razveselila njena odločenost, da se želi preseliti v Trnovo, ko bo dovolj prostora za vse štiri. Jože ga je spomnil na skeptičnega Janeza, Andrej pa spet z neomajnim optimizmom, da bo kmalu sam uvidel, da je to tudi zanj dobro. Tudi njemu leta ne prizanašajo.

 

Malo pred božičem je začelo snežiti in namedlo ga je blizu pol metra, po Novem letu pa še nekaj za nameček. Po nekaj dnevih, ko so se razmere na cestah nekoliko uredile, se je na Jožetovih vratih na Karunovi pojavil brat Janez. Ta je prišel z voščili za Novo leto, pospremljenimi s steklenico najboljšega iz Italije uvoženega vina. Janez si je z zanimanjem ogledoval novi red v hiši in se potem, ko se je malo "odtajal", kot se je izrazil, stopil z Jožetom po stopnicah v na novo pridobljene prostore. Tudi njega je prevzela svežina in preprosta domačnost stanovanja, čeprav je bilo videti vse nekako improvizirano. Vprašal je Jožeta, od kdaj arhitekti delajo stanovanja tako svetla, pobeljena. Za hip je pomislil, kot da je v bolnišnici. Tam deluje bela puščobno, tu pa prav vabljivo, je menil. Andreju je vedno očital, da je vrgel proč denar za takšno predmeteno bajto, no, takole, v Jožetovi priredbi je pa kar prijazna, pa bolj znotraj kot zunaj.

 

Jože mu je omenil, da se bo kmalu lotil načrtovanja prizidka, ki bo nekaj čisto posebnega. Ljubljana bo zijala, je rekel. Spomnil ga je na zadnje skupno srečanje pri sestri in ga povabil, da je še čas, da se pridruži družinskemu projektu. A je Janez ostal še naprej zadržan. Andrejeva predstava o idealnem sožitju med Plečniki je mogoča zgolj in samo v njegovi glavi. Po njegovem se imajo Plečniki nadvse radi, a se slabo prenašajo. In tega se morajo zavedati vsi, da ne bo potem nepotrebnih besed in vsesplošnega razočaranja. Prav je, da se naredi k hiši prizidek. Tudi on bo dal svoj delež zraven, a bo stvar pazljivo opazoval od daleč in če bo videl, da bo družinsko sožitje kolikor toliko znosno, se bo vselil še sam.

 

Jože se mu je zahvalil za njegov vedno trezni opomin. Njega včasih zanese, ima glavo v oblakih, sicer vse manj, a ga zanese. Ko sta že stopila do vrat, se je Janez spomnil poglavitnega razloga za svoj obisk. V Prevaljah so lani začeli izdajati revijo Mladiko, je začel. Jožetov sosed župnik Franc Finžgar ima kot vedno tudi tam prste vmes. Ta ga je pred nekaj dnevi ustavil na Šempetrski cesti in ga vprašal, ali bi bil pripravljen napisati nekaj poljudnih sestavkov o medicini. Najprej je hotel odkloniti, ker ima s študenti in na prosekturi dela čez glavo, a je pomislil, da ljudje o resnih medicinskih problemih vedo malo ali nič. Je pa v naravi učiteljskega dela tudi rasvetljevanje ljudskih množic, še posebno onih na podeželju. In je privolil. Ker pa bi potreboval ob člankih dobre ilustracije, pa trenutno za to delo ne vidi boljšega od Jožeta. S prineseno steklenico ga je hotel podkupiti. Jože si je nekaj mrmral v brado, pogledal brata rekoč, da če bo še vztrajal s tovrstnim podkupovanjem, se bo morda omehčal, za zdaj mu nič ne obljublja. Tako kot on prizidek, bo zadevo opazoval od daleč.

 

Malo pred odhodom v Prago je prejel Ottovo pismo, to pot brez načrtov in prošenj za nasvete. Samo na kratko ga obvešča, da ga je obiskal njemu neznani Alexandr Titl, kaplan z Vinohradov. Iskal je profesorja Josipa Plečnika, s katerim sta se bežno že spoznala, zdaj pa ga župnik pooblašča, da naj se odslej on ukvarja z načrti in drugimi pripravami za gradnjo nove cerkve. Zaupal mu je, da bo profesor prispel v Prago ob koncu januarja, tako da bo verjetno ena prvih njegovih obveznosti prav cerkev na Vinohradih. Naj se torej pripravi na srečanje, tem bolj, ker je gospod videti precej odločen in se ga ne da zlahka odgnati od praga.

 

Odložil je pismo in se najprej vprašal, kako vendar deluje na ljudi, ki so mu dragi in jih ima iskreno rad. Otto bi ga rad, kot je videti, obvaroval pred nadležnimi prosilci, pa ne sprevidi, da je Alexandr Titl v vsej žalostni zgodbi, ki leze že v tretje leto, pravzaprav osvežujoča novost in upanje, da se bo morda zdaj kaj premaknilo. Grad je Grad, cerkev na Vinohradih pa tudi ni kar tako. Po začetni evforiji, v kateri so se na natečaju za cerkev za tako veliko mestno četrt, pokazale prave dimenzije problema, je vse upadlo, volja na vseh straneh, vse. Potem poskus s svetim Alojzijem, ki je posredno meril na pravo rešitev, to je na monumentalno cerkev v velikem prostoru trga in parka Jiřija Podebradskega. Župnik je to razumel, a po vrsti praznih prizadevanj in lažnih obljub ni zmogel dovolj moči za nadaljevanje. In zdaj prelaga težko breme na nekoga drugega. Kaj pa če se je tudi pri tem drugem uštel? Kaj če bo tudi Titl omagal. Naj se to čim prej pokaže. Morda je on še zadnje upanje. Ottu nima smisla odgovarjati, vse mu bo razložil, ko pride v Prago in zdaj ni več odlašanja, treba je takoj odriniti. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Otroci so preveč jedli, zmanjkalo nam je vsega."
4
14.04.2020 17:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje objavljamo šest zgodb, ki bodo marsikoga od vas pretresle in ... Več.
Piše: Uredništvo
Prisilno degradiran razvojni in izvozni potencial IZUM in COBISS.Net: Kje smo in kje bi lahko bili?
2
13.04.2020 23:00
V državah Zahodnega Balkana je blizu 1300 nacionalnih, splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter več tisoč šolskih ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.393
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.560
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.992
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.706
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.879
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.798
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.494
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.542
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.368
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.743