Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

01.09.2019 10:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Otto   Praga   Trnovo

"Plečniki se nadvse radi, a se slabo prenašajo."

V njegovi risalnici so se po prvih tednih risanja in korigiranja že začeli kazati prvi uspehi. Skupinica treh, štirih študentov je zelo hitro osvajala risarsko znanje in kazala precej domišljije in samoiniciativnosti. Drugi so počasi sledili, vendar nobeden ni hotel zaostajati, nobeden ni kazal znamenj, da dela ne zmore. Prav vsi so se brez hujših naporov primerno vživeli v šolski red in - kar je bilo še bolj pomembno, vživeli so se v profesorjev način poučevanja in sprejeli njegov nenapisani zakonik risarske popolnosti. Že po nekaj tednih dela s študenti mu je prišlo v navado - saj tudi v šoli pri Wagnerju ni bilo nič drugače -, da je imel prvo šolsko uro nekakšno pripravo, uvod v nove naloge, krajši ali daljši govor, ki je pozneje mnogokrat prešel od risarskih veščin, arhitekture, umetnosti v komentar o dnevnih dogodkih v kulturnem in političnem življenja. Neredko jim je odpiral poglede v svet svojih prepričanj, iz katerih se je počasi izrisoval njegov moralni nauk. Opažal je, kako ga učenci radi poslušajo in čeprav jim je dal vedeti, da mu ni prav, če si te njegove modrosti zapisujejo, so to skrivoma vendarle počeli.

 

Malo pred koncem leta, ko so bili božični in novoletni prazniki že v zraku, jim je usmeril misel na obdarovanje otrok, na jaslice, na stvari, ki jih imajo otroci radi. Pa je nekdo med študenti pripomnil, da sodi sem tudi lutkovni teater.  Profesorju se je zdela ideja imenitna in jim je takoj dal nalogo oblikovati okvir in sceno za lutkovno gledališče in karkoli še utegne priti zraven. To, kar ponujajo danes ljudem na sejmih in novoletnih predstavah za otroke, je večinoma nemški kič. Naši umetniki, ki se na Slovenskem ukvarjajo s tem, izdelujejo zanimive figure, prizorišča zanje so pa prav uborna. Predlagal je, naj pokažejo, kaj bi jim šola akademikov arhitektov lahko ponudila s svojim posebnim znanjem. Fantje so že segali po risalnih deskah, svinčnikih in ravnilih, a jih je ustavil. Že zadnjič jim je želel povedati, da so delovni, natančni in zavzeti za to, kar delajo. Malo se še lovijo, vendar jim gre iz dneva v dan bolje. To ni hvala kar tjavendan, to jo njegova ugotovitev, za katero so mnoge izkušnje in predano delo.

 

Navdihnjeno je nadaljeval: "Rečem vam, srečen narod, ki ima tako mladino, da je čista kot vino, da lahko človek skozenj vidi. Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten! To velja tako za vsakdanje življenje kot za delo v našem poklicu. Da boste bolje razumeli: če vam bo kdo dal delati svinjak – pa mu ga boste napravili in storili boste nekaj iz tega. Če pa vam bi hotel kdo dati delati javno hišo, ga boste pa zavrnili. In ko bi vam hotel kdo dati sobo za hišnico v klet, ga boste napotili k drugemu, ki to lahko stori. Tako ljudi vzgojiti, je pravi namen šole in naše Tehnike." 

  

Malo pred Novim letom se je pri njem oglasil brat Andrej. Jože je brata najprej popeljal okrog hiše, po vrtu, ki ga je Neža v tem času, odkar je pri njem, vsaj v prednjem delu že lepo uredila, in na koncu sta vstopila še v hišo. Jože mu je brez posebnega uvoda podrobno opisal dogajanja v sestrini družini. Za večino njenih nadlog je Andrej že vedel, a ga je razveselila njena odločenost, da se želi preseliti v Trnovo, ko bo dovolj prostora za vse štiri. Jože ga je spomnil na skeptičnega Janeza, Andrej pa spet z neomajnim optimizmom, da bo kmalu sam uvidel, da je to tudi zanj dobro. Tudi njemu leta ne prizanašajo.

 

Malo pred božičem je začelo snežiti in namedlo ga je blizu pol metra, po Novem letu pa še nekaj za nameček. Po nekaj dnevih, ko so se razmere na cestah nekoliko uredile, se je na Jožetovih vratih na Karunovi pojavil brat Janez. Ta je prišel z voščili za Novo leto, pospremljenimi s steklenico najboljšega iz Italije uvoženega vina. Janez si je z zanimanjem ogledoval novi red v hiši in se potem, ko se je malo "odtajal", kot se je izrazil, stopil z Jožetom po stopnicah v na novo pridobljene prostore. Tudi njega je prevzela svežina in preprosta domačnost stanovanja, čeprav je bilo videti vse nekako improvizirano. Vprašal je Jožeta, od kdaj arhitekti delajo stanovanja tako svetla, pobeljena. Za hip je pomislil, kot da je v bolnišnici. Tam deluje bela puščobno, tu pa prav vabljivo, je menil. Andreju je vedno očital, da je vrgel proč denar za takšno predmeteno bajto, no, takole, v Jožetovi priredbi je pa kar prijazna, pa bolj znotraj kot zunaj.

 

Jože mu je omenil, da se bo kmalu lotil načrtovanja prizidka, ki bo nekaj čisto posebnega. Ljubljana bo zijala, je rekel. Spomnil ga je na zadnje skupno srečanje pri sestri in ga povabil, da je še čas, da se pridruži družinskemu projektu. A je Janez ostal še naprej zadržan. Andrejeva predstava o idealnem sožitju med Plečniki je mogoča zgolj in samo v njegovi glavi. Po njegovem se imajo Plečniki nadvse radi, a se slabo prenašajo. In tega se morajo zavedati vsi, da ne bo potem nepotrebnih besed in vsesplošnega razočaranja. Prav je, da se naredi k hiši prizidek. Tudi on bo dal svoj delež zraven, a bo stvar pazljivo opazoval od daleč in če bo videl, da bo družinsko sožitje kolikor toliko znosno, se bo vselil še sam.

 

Jože se mu je zahvalil za njegov vedno trezni opomin. Njega včasih zanese, ima glavo v oblakih, sicer vse manj, a ga zanese. Ko sta že stopila do vrat, se je Janez spomnil poglavitnega razloga za svoj obisk. V Prevaljah so lani začeli izdajati revijo Mladiko, je začel. Jožetov sosed župnik Franc Finžgar ima kot vedno tudi tam prste vmes. Ta ga je pred nekaj dnevi ustavil na Šempetrski cesti in ga vprašal, ali bi bil pripravljen napisati nekaj poljudnih sestavkov o medicini. Najprej je hotel odkloniti, ker ima s študenti in na prosekturi dela čez glavo, a je pomislil, da ljudje o resnih medicinskih problemih vedo malo ali nič. Je pa v naravi učiteljskega dela tudi rasvetljevanje ljudskih množic, še posebno onih na podeželju. In je privolil. Ker pa bi potreboval ob člankih dobre ilustracije, pa trenutno za to delo ne vidi boljšega od Jožeta. S prineseno steklenico ga je hotel podkupiti. Jože si je nekaj mrmral v brado, pogledal brata rekoč, da če bo še vztrajal s tovrstnim podkupovanjem, se bo morda omehčal, za zdaj mu nič ne obljublja. Tako kot on prizidek, bo zadevo opazoval od daleč.

 

Malo pred odhodom v Prago je prejel Ottovo pismo, to pot brez načrtov in prošenj za nasvete. Samo na kratko ga obvešča, da ga je obiskal njemu neznani Alexandr Titl, kaplan z Vinohradov. Iskal je profesorja Josipa Plečnika, s katerim sta se bežno že spoznala, zdaj pa ga župnik pooblašča, da naj se odslej on ukvarja z načrti in drugimi pripravami za gradnjo nove cerkve. Zaupal mu je, da bo profesor prispel v Prago ob koncu januarja, tako da bo verjetno ena prvih njegovih obveznosti prav cerkev na Vinohradih. Naj se torej pripravi na srečanje, tem bolj, ker je gospod videti precej odločen in se ga ne da zlahka odgnati od praga.

 

Odložil je pismo in se najprej vprašal, kako vendar deluje na ljudi, ki so mu dragi in jih ima iskreno rad. Otto bi ga rad, kot je videti, obvaroval pred nadležnimi prosilci, pa ne sprevidi, da je Alexandr Titl v vsej žalostni zgodbi, ki leze že v tretje leto, pravzaprav osvežujoča novost in upanje, da se bo morda zdaj kaj premaknilo. Grad je Grad, cerkev na Vinohradih pa tudi ni kar tako. Po začetni evforiji, v kateri so se na natečaju za cerkev za tako veliko mestno četrt, pokazale prave dimenzije problema, je vse upadlo, volja na vseh straneh, vse. Potem poskus s svetim Alojzijem, ki je posredno meril na pravo rešitev, to je na monumentalno cerkev v velikem prostoru trga in parka Jiřija Podebradskega. Župnik je to razumel, a po vrsti praznih prizadevanj in lažnih obljub ni zmogel dovolj moči za nadaljevanje. In zdaj prelaga težko breme na nekoga drugega. Kaj pa če se je tudi pri tem drugem uštel? Kaj če bo tudi Titl omagal. Naj se to čim prej pokaže. Morda je on še zadnje upanje. Ottu nima smisla odgovarjati, vse mu bo razložil, ko pride v Prago in zdaj ni več odlašanja, treba je takoj odriniti. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,692
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,164
03/
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,141
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,138
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,432
06/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,783
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,454
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,171
09/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,889
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,231