Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

01.09.2019 10:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Otto   Praga   Trnovo

"Plečniki se nadvse radi, a se slabo prenašajo."

V njegovi risalnici so se po prvih tednih risanja in korigiranja že začeli kazati prvi uspehi. Skupinica treh, štirih študentov je zelo hitro osvajala risarsko znanje in kazala precej domišljije in samoiniciativnosti. Drugi so počasi sledili, vendar nobeden ni hotel zaostajati, nobeden ni kazal znamenj, da dela ne zmore. Prav vsi so se brez hujših naporov primerno vživeli v šolski red in - kar je bilo še bolj pomembno, vživeli so se v profesorjev način poučevanja in sprejeli njegov nenapisani zakonik risarske popolnosti. Že po nekaj tednih dela s študenti mu je prišlo v navado - saj tudi v šoli pri Wagnerju ni bilo nič drugače -, da je imel prvo šolsko uro nekakšno pripravo, uvod v nove naloge, krajši ali daljši govor, ki je pozneje mnogokrat prešel od risarskih veščin, arhitekture, umetnosti v komentar o dnevnih dogodkih v kulturnem in političnem življenja. Neredko jim je odpiral poglede v svet svojih prepričanj, iz katerih se je počasi izrisoval njegov moralni nauk. Opažal je, kako ga učenci radi poslušajo in čeprav jim je dal vedeti, da mu ni prav, če si te njegove modrosti zapisujejo, so to skrivoma vendarle počeli.

 

Malo pred koncem leta, ko so bili božični in novoletni prazniki že v zraku, jim je usmeril misel na obdarovanje otrok, na jaslice, na stvari, ki jih imajo otroci radi. Pa je nekdo med študenti pripomnil, da sodi sem tudi lutkovni teater.  Profesorju se je zdela ideja imenitna in jim je takoj dal nalogo oblikovati okvir in sceno za lutkovno gledališče in karkoli še utegne priti zraven. To, kar ponujajo danes ljudem na sejmih in novoletnih predstavah za otroke, je večinoma nemški kič. Naši umetniki, ki se na Slovenskem ukvarjajo s tem, izdelujejo zanimive figure, prizorišča zanje so pa prav uborna. Predlagal je, naj pokažejo, kaj bi jim šola akademikov arhitektov lahko ponudila s svojim posebnim znanjem. Fantje so že segali po risalnih deskah, svinčnikih in ravnilih, a jih je ustavil. Že zadnjič jim je želel povedati, da so delovni, natančni in zavzeti za to, kar delajo. Malo se še lovijo, vendar jim gre iz dneva v dan bolje. To ni hvala kar tjavendan, to jo njegova ugotovitev, za katero so mnoge izkušnje in predano delo.

 

Navdihnjeno je nadaljeval: "Rečem vam, srečen narod, ki ima tako mladino, da je čista kot vino, da lahko človek skozenj vidi. Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten! To velja tako za vsakdanje življenje kot za delo v našem poklicu. Da boste bolje razumeli: če vam bo kdo dal delati svinjak – pa mu ga boste napravili in storili boste nekaj iz tega. Če pa vam bi hotel kdo dati delati javno hišo, ga boste pa zavrnili. In ko bi vam hotel kdo dati sobo za hišnico v klet, ga boste napotili k drugemu, ki to lahko stori. Tako ljudi vzgojiti, je pravi namen šole in naše Tehnike." 

  

Malo pred Novim letom se je pri njem oglasil brat Andrej. Jože je brata najprej popeljal okrog hiše, po vrtu, ki ga je Neža v tem času, odkar je pri njem, vsaj v prednjem delu že lepo uredila, in na koncu sta vstopila še v hišo. Jože mu je brez posebnega uvoda podrobno opisal dogajanja v sestrini družini. Za večino njenih nadlog je Andrej že vedel, a ga je razveselila njena odločenost, da se želi preseliti v Trnovo, ko bo dovolj prostora za vse štiri. Jože ga je spomnil na skeptičnega Janeza, Andrej pa spet z neomajnim optimizmom, da bo kmalu sam uvidel, da je to tudi zanj dobro. Tudi njemu leta ne prizanašajo.

 

Malo pred božičem je začelo snežiti in namedlo ga je blizu pol metra, po Novem letu pa še nekaj za nameček. Po nekaj dnevih, ko so se razmere na cestah nekoliko uredile, se je na Jožetovih vratih na Karunovi pojavil brat Janez. Ta je prišel z voščili za Novo leto, pospremljenimi s steklenico najboljšega iz Italije uvoženega vina. Janez si je z zanimanjem ogledoval novi red v hiši in se potem, ko se je malo "odtajal", kot se je izrazil, stopil z Jožetom po stopnicah v na novo pridobljene prostore. Tudi njega je prevzela svežina in preprosta domačnost stanovanja, čeprav je bilo videti vse nekako improvizirano. Vprašal je Jožeta, od kdaj arhitekti delajo stanovanja tako svetla, pobeljena. Za hip je pomislil, kot da je v bolnišnici. Tam deluje bela puščobno, tu pa prav vabljivo, je menil. Andreju je vedno očital, da je vrgel proč denar za takšno predmeteno bajto, no, takole, v Jožetovi priredbi je pa kar prijazna, pa bolj znotraj kot zunaj.

 

Jože mu je omenil, da se bo kmalu lotil načrtovanja prizidka, ki bo nekaj čisto posebnega. Ljubljana bo zijala, je rekel. Spomnil ga je na zadnje skupno srečanje pri sestri in ga povabil, da je še čas, da se pridruži družinskemu projektu. A je Janez ostal še naprej zadržan. Andrejeva predstava o idealnem sožitju med Plečniki je mogoča zgolj in samo v njegovi glavi. Po njegovem se imajo Plečniki nadvse radi, a se slabo prenašajo. In tega se morajo zavedati vsi, da ne bo potem nepotrebnih besed in vsesplošnega razočaranja. Prav je, da se naredi k hiši prizidek. Tudi on bo dal svoj delež zraven, a bo stvar pazljivo opazoval od daleč in če bo videl, da bo družinsko sožitje kolikor toliko znosno, se bo vselil še sam.

 

Jože se mu je zahvalil za njegov vedno trezni opomin. Njega včasih zanese, ima glavo v oblakih, sicer vse manj, a ga zanese. Ko sta že stopila do vrat, se je Janez spomnil poglavitnega razloga za svoj obisk. V Prevaljah so lani začeli izdajati revijo Mladiko, je začel. Jožetov sosed župnik Franc Finžgar ima kot vedno tudi tam prste vmes. Ta ga je pred nekaj dnevi ustavil na Šempetrski cesti in ga vprašal, ali bi bil pripravljen napisati nekaj poljudnih sestavkov o medicini. Najprej je hotel odkloniti, ker ima s študenti in na prosekturi dela čez glavo, a je pomislil, da ljudje o resnih medicinskih problemih vedo malo ali nič. Je pa v naravi učiteljskega dela tudi rasvetljevanje ljudskih množic, še posebno onih na podeželju. In je privolil. Ker pa bi potreboval ob člankih dobre ilustracije, pa trenutno za to delo ne vidi boljšega od Jožeta. S prineseno steklenico ga je hotel podkupiti. Jože si je nekaj mrmral v brado, pogledal brata rekoč, da če bo še vztrajal s tovrstnim podkupovanjem, se bo morda omehčal, za zdaj mu nič ne obljublja. Tako kot on prizidek, bo zadevo opazoval od daleč.

 

Malo pred odhodom v Prago je prejel Ottovo pismo, to pot brez načrtov in prošenj za nasvete. Samo na kratko ga obvešča, da ga je obiskal njemu neznani Alexandr Titl, kaplan z Vinohradov. Iskal je profesorja Josipa Plečnika, s katerim sta se bežno že spoznala, zdaj pa ga župnik pooblašča, da naj se odslej on ukvarja z načrti in drugimi pripravami za gradnjo nove cerkve. Zaupal mu je, da bo profesor prispel v Prago ob koncu januarja, tako da bo verjetno ena prvih njegovih obveznosti prav cerkev na Vinohradih. Naj se torej pripravi na srečanje, tem bolj, ker je gospod videti precej odločen in se ga ne da zlahka odgnati od praga.

 

Odložil je pismo in se najprej vprašal, kako vendar deluje na ljudi, ki so mu dragi in jih ima iskreno rad. Otto bi ga rad, kot je videti, obvaroval pred nadležnimi prosilci, pa ne sprevidi, da je Alexandr Titl v vsej žalostni zgodbi, ki leze že v tretje leto, pravzaprav osvežujoča novost in upanje, da se bo morda zdaj kaj premaknilo. Grad je Grad, cerkev na Vinohradih pa tudi ni kar tako. Po začetni evforiji, v kateri so se na natečaju za cerkev za tako veliko mestno četrt, pokazale prave dimenzije problema, je vse upadlo, volja na vseh straneh, vse. Potem poskus s svetim Alojzijem, ki je posredno meril na pravo rešitev, to je na monumentalno cerkev v velikem prostoru trga in parka Jiřija Podebradskega. Župnik je to razumel, a po vrsti praznih prizadevanj in lažnih obljub ni zmogel dovolj moči za nadaljevanje. In zdaj prelaga težko breme na nekoga drugega. Kaj pa če se je tudi pri tem drugem uštel? Kaj če bo tudi Titl omagal. Naj se to čim prej pokaže. Morda je on še zadnje upanje. Ottu nima smisla odgovarjati, vse mu bo razložil, ko pride v Prago in zdaj ni več odlašanja, treba je takoj odriniti. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.759
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.485
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.843
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.595
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.767
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.361
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.244