Komentar

Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana

Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije, globoke države, nepotizma in klientelizma, ne morejo predstavljati temelja resnemu, znanstvenemu posegu v doktrino. Enačenje doktrinarne zasnove, zgodovinske utemeljenosti, uresničitve pristnih človeških potreb ter na drugem polu negativnih praktičnih posledic na Slovenskem (od medvojnih in povojnih pobojev dalje do današnje globoke države) preprosto ni produktivno, ne prispeva k ničemer.

09.09.2019 22:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   ideologija   komunizem   Karl Marx   globoka država   Borgijci   Jezus  

"Ideologija je posledica objektivnosti razvoja, nikakor ne obratno; človek ni tisto, kar misli, temveč tisto, kar dela."

 

"Način razmišljanja komunista, ki je premražen še zadnjič zrl v oči premočnem sovragu, ne more biti enak načinu razmišljanja doktorja marksističnih znanosti, zavaljenega v kabinetu, od koder za zelo spodobno plačo klati neumnosti."

Komunizem je ideologija, v osnovi trajajoča kolikor trajajo napori homo sapiensa po izenačenju življenjskih pogojev za vse. Temelj te doktrine je enakost med ljudmi, harmoničen planski razvoj in splošna blaginja. Dialektični materializem je dodal imperativ kolektivnega razpolaganja s sredstvi za proizvodnjo kot nujnim pogojem za vse nadaljnje enakosti. Novejša zgodovina zaznava določene razvojne faze, po vrsti odvisne od razvoja produkcijskih sil in odnosov. V poznem srednjem veku je šlo za sporadične, nesistemske napore posameznih industrialcev za pravičnejšo distribucijo donosov med posestnike in neposestnike proizvodnih sredstev. V obdobju po prvi industrijski revoluciji je šlo za napore organiziranja revolucionarne dejavnosti, ki ni presegla neartikuliranega nasilja. S pojavom Karla Marxa pridobiva doktrina na artikulaciji, ki se prelije v zgodnje oblike revolucionarnega delavskega gibanja. S krepitvijo le-tega prihaja do globalne organiziranosti. Z zatonom ideologij kapitalistične produkcije pride do resnih poskusov ustanovitve komun kot prvotnih izvedbenih oblik revolucije. Prva uspešna revolucija se zgodi leta 1917, ko torej nastopi nova bistvena faza v razvoju ideje. Naslednji razmejitveni korak je obdobje po koncu druge svetovne vojne, ko nastane več deset državnih tvorb na izvirih komunistične doktrine. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja preneha uspešen razvoj socialističnih držav, ki zaradi sunkovitega razvoja produkcijskih sredstev ne morejo več organizacijsko slediti razvoju. Od tam dalje poteka civilizacijski zaton ideologije, ki anno domini praktično ugasne, kajti na celi zemeljski obli ni omembe vrednih socialističnih držav, tistih nekaj obstoječih pa tone v revščini.

 

Če torej strnemo, ima komunistična ideja sledeča obdobja:

 

- predzgodovinski, neartikuliran proces,

 

- srednjeveški, komaj artikuliran proces,

 

- pred marksistična individualno-dobrotniška doba,

 

- zgodnje artikulirano-borbeno obdobje,

 

- zrelo obdobje svetovne organiziranosti s prvimi uspelimi komunami,

 

- oktobrska revolucija,

 

- obdobje vzpona do prelomnice šestdesetih let,

 

- obdobje zatona.

 

 

Mimo teh faz, ki se vrednostno nadaljujejo druga na drugo, te resne ideologije ni možno razumeti. Kakršno koli zajetnejše pojasnjevanje bi bistveno presegalo namere prispevka. Želim zgolj podčrtati slojevitost ideologije, ki onemogoča posploševanje tipa, češ kako je vse to neka enovita, homogena slaba namera, pri kateri je nastanek neločljiv od končne posledice; ideologije, ki bi naj bila vseskozi sovražnica naravnih človeških pojavnosti, splošna zblaznela zatiralka, kleptomanka in ljudožerka.

 

Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije, globoke države, nepotizma in klientelizma, ne morejo predstavljati temelja resnemu, znanstvenemu posegu v doktrino. Enačenje doktrinarne zasnove, zgodovinske utemeljenosti, uresničitve pristnih človeških potreb ter na drugem polu negativnih praktičnih posledic na Slovenskem (od medvojnih in povojnih pobojev dalje do današnje globoke države) preprosto ni produktivno, ne prispeva k ničemer. Tako kot se denimo Jezusa Kristusa ne da linearno "potegniti" do, recimo, svinjarij papežev iz klana Borgijcev ter z njega življenjem in nauki pojasnjevati hudih, zločinskih odklonov rimskokatoliške cerkve vse do danes, se tudi ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana.

 

Znanstvena analiza ideologije in prakse komunizma bo najbolj koristila ravno tistim, ki ga želijo izpodbiti ter skozi doktrinarno zavračanje ustanoviti ljudem prijaznejšo državo. K tem prizadevanjem se pridružujem tudi sam, čeprav sem goreč privrženec določenih idealov, ki so povzeti tako v originalno krščanstvo kot tudi v originalno komunistično doktrino. Tudi sam si namreč prizadevam za državo sodobnega tipa, temelječo na ustavi in zakonih, namesto na provizoričnem nasilju sprevrženih elit.

 

Podrobnejše, globlje doktrinarno razčlenjevanje bi preseglo, razvodenelo sporočilo prispevka, pa bom glede tega postavil piko. Poudariti želim določene praktične pogoje, v katerih je potekal razvoj komunizma na Slovenskem. Že pri dr. Francetu Prešernu je možno zaznati nastavke te ideje, ki se med drugim izraža v besedilu Zdravljice, povzetem v nacionalni himni. Naj omenim še Kosovela in Cankarja, ki sta v socialno naravnanih besedilih pozivala k izboljšanju življenjskih razmer, odpravi revščine na Slovenskem, pa Rudolfa Maistra in njegovo prizadevanje k ustanovitvi ne le nacionalne, temveč tudi pravične države, ter vrste borcev za svobodo naroda ne le izpod tujega, romansko-germanskega jarma, temveč tudi izpod jarma vseh vrst rabljev in izkoriščevalcev.

 

Ne bom šel dlje od Pohorskega bataljona, pretežno večino sestave katerega so tvorili komunisti, ki je junaško padel za svobodo in enakopravnost in katerega junaki niso gotovo imeli v mislih udbe, mafije, nepotizma, oblik doktrinarne sprevrženosti sodobnega rdečega izročila. Igra usode me je prek svojcev povezala z enim izmed poveljnikov te partizanske gverilske enote, katerega grobišče sem obiskoval z zanamci, pa sem se iz prve roke prepričal, kako globoko spoštovan je še dandanes na območju celotne Štajerske. Vsak poskus umestiti tega poštenjaka med nosilce rdeče zvezde današnjega tipa bi bil naravnost aboten. Bil pa je izrazito zaveden član KPJ in KPS, ki je s krvjo škropil sneg pod sabo, z mislijo na prihodnost slovenskega naroda, v kateri gotovo ni bilo levih deviacij sodobnosti. Ideja levice, ki jo je oblikoval v sebi preden je izkrvavel na Osankarici, torej ni tuja ne tedanjim, ne današnjim sonarodnjakom.

 

Toda ideji levice tedaj in danes ne moreta biti enaki, tudi če bi si prizadevali z ne vem kakšno močjo; kot je pravilno zapisano, je ideologija posledica objektivnosti razvoja, nikakor ne obratno; človek ni tisto, kar misli, temveč tisto, kar dela. Stanje dobrin in človeškega duha v prvi polovici prejšnjega stoletja in koncem le-tega pač ni moglo biti enako. Pogoji brezdomstva, lakote, mraza, revščine, smrtnosti, potlačenosti, izživljanja, okupacije, taborišč, izstradanosti, nepismenosti in podobni ustvarjajo popolnoma drugačne ideološke podlage kot pogoji sitosti, svobode, postindustrijskega razvoja, finančne multiplikacije kapitala, blaginje, hedonizma, medijske preglednosti, spletne povezanosti, medicinske oskrbe, transportnih povezav in podobno.

 

Način razmišljanja komunista, ki je premražen še zadnjič zrl v oči premočnem sovragu, ne more biti enak načinu razmišljanja doktorja marksističnih znanosti, zavaljenega v kabinetu, od koder za zelo spodobno plačo klati neumnosti. Bančnik v osemdesetih letih XX stoletja z rdečo knjižico v žepu razmišlja drugače, kot je pol stoletja prej razmišljal njegov oče - kmet, ki je po hribovju, lačen in neprespan streljal na germanske predatorje; ko je razmišljal kje se bo najedel, ogrel, se oskrbel s strelivom ... je potomec razmišljal, kako se bo udeležil splošne lopovščine svetovnega obsega, v kateri neobstoječ, fiktiven denar izpodriva načela. Ko je oče iskal prenočišče za eno samo noč brez mraza, je potomec iskal motel za prešuštvovanje s prsato tajnico.

 

Pogoji so torej prvega prisilili v poštenje, slednjega v koruptivnost; tako, kot se je prvi povezoval s soborci, se je drugi povezoval s kriminalci; tako, kot je prvi državno mejo razumel kot črto, za katero bo potisnil Germane, je sin državno mejo razumel kot brezcarinsko območje. Ali po Karlu Marxu: "Ideologija ne oblikuje stvarnosti, temveč stvarnost oblikuje ideologijo."

 

Zatorej enačenje med komunizmom nekoč in komunizmom danes, ki ne upošteva tektonskih razvojnih sprememb informacijsko-kvantnega tipa, ne more ponuditi odgovorov. Zahtevati od komunistov iz leta 1945 ali s konca prejšnjega stoletja, da bodo enako misleči komunistom iz leta 1941, ni realno. Tako kot vsi drugi ljudje so (bili) tudi komunisti nemočen, nevoljen material objektivnih danosti. Seveda obstajajo tudi komunisti, ki so mislili enako vsa leta naprej in nazaj, a so izjemno redki. Pretežna večina privržencev poljubnih ideologij (levih, desnih in vmesnih) je leta 1941 razmišljala drugače kot leta 1945, leta 1965 drugače kot leta 2005. Časi se spreminjajo na načine, ki spreminjajo ljudi. Ne tvorimo mi zgodovine, ona tvori nas!

 

Tisti, ki živijo v preteklosti, ki rinejo skozi sodobnost z idejami iz obdobij, ko je bilo vse drugačno, so romantiki, neprilagojenci, čudaki ... Obdobja, ki so minila, so imela vrednote, ki so minile, in ljudi, ki so jih zastopali. V sedanjosti za ljudi prejšnjih obdobij in vrednot načeloma ni prostora. Tu in tam kakšen zaide, vendar poredkoma, na margini, v posmeh večini. On ne deli novih prepričanj. Del komunistične doktrine iz prve polovice prejšnjega stoletja je bila nedvomno pripravljenost žrtvovati sebe za drugega. Danes se žrtvovati ni potrebno; kaj takega se kot patetično ne prakticira. Komunisti druge polovice prejšnjega stoletja in današnji se ne žrtvujejo; za žrtvovanje imamo socialne službe, priložnostne prostovoljce, oskrbe, podpore, pokojnine, zdravstvene institucije, gasilce ... Žrtvovanje je del plačanih poklicev in nekaj malega izrabe prostega časa. Pojavne oblike komunista kot osebe, ki sebe žrtvuje za drugega, ni več, saj so to nekoč pristno človeško potrebo nadomestile institucije.

 

Denimo sodstvo, ki deluje pravično, po načelih pravne države. Sodnikov starokomunistov (ali starokrščanov?) pač ne potrebujemo. Ni več situacij, v katerih bi moral sodnik žrtvovati kariero in notranji mir za oprostitev nedolžnega. Institucije sistema pač delujejo na način, ki potrebo po takšnem žrtvovanju izključuje. Sakrifikacija ni potrebna. Ne leva, ne desna. Idealisti so pač čudaki, ki jih je povozil čas, prenapeteži, neprilagojeni zavistneži. Ali si vsaj hipotetično znate predstavljati nedolžnega desničarja, ki mu je svobodo omogočil idealist starinskega tipa, pripravljen žrtvovati sebe za drugega? Kaj takšnega je le še v Stari zavezi in v zgodnjem Marxu. Na prašni polici.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.451
02/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.502
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.370
04/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.706
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.511
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.102
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.163
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.785
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 739
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.465