Komentar

Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana

Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije, globoke države, nepotizma in klientelizma, ne morejo predstavljati temelja resnemu, znanstvenemu posegu v doktrino. Enačenje doktrinarne zasnove, zgodovinske utemeljenosti, uresničitve pristnih človeških potreb ter na drugem polu negativnih praktičnih posledic na Slovenskem (od medvojnih in povojnih pobojev dalje do današnje globoke države) preprosto ni produktivno, ne prispeva k ničemer.

09.09.2019 22:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   ideologija   komunizem   Karl Marx   globoka država   Borgijci   Jezus  

"Ideologija je posledica objektivnosti razvoja, nikakor ne obratno; človek ni tisto, kar misli, temveč tisto, kar dela."

 

"Način razmišljanja komunista, ki je premražen še zadnjič zrl v oči premočnem sovragu, ne more biti enak načinu razmišljanja doktorja marksističnih znanosti, zavaljenega v kabinetu, od koder za zelo spodobno plačo klati neumnosti."

Komunizem je ideologija, v osnovi trajajoča kolikor trajajo napori homo sapiensa po izenačenju življenjskih pogojev za vse. Temelj te doktrine je enakost med ljudmi, harmoničen planski razvoj in splošna blaginja. Dialektični materializem je dodal imperativ kolektivnega razpolaganja s sredstvi za proizvodnjo kot nujnim pogojem za vse nadaljnje enakosti. Novejša zgodovina zaznava določene razvojne faze, po vrsti odvisne od razvoja produkcijskih sil in odnosov. V poznem srednjem veku je šlo za sporadične, nesistemske napore posameznih industrialcev za pravičnejšo distribucijo donosov med posestnike in neposestnike proizvodnih sredstev. V obdobju po prvi industrijski revoluciji je šlo za napore organiziranja revolucionarne dejavnosti, ki ni presegla neartikuliranega nasilja. S pojavom Karla Marxa pridobiva doktrina na artikulaciji, ki se prelije v zgodnje oblike revolucionarnega delavskega gibanja. S krepitvijo le-tega prihaja do globalne organiziranosti. Z zatonom ideologij kapitalistične produkcije pride do resnih poskusov ustanovitve komun kot prvotnih izvedbenih oblik revolucije. Prva uspešna revolucija se zgodi leta 1917, ko torej nastopi nova bistvena faza v razvoju ideje. Naslednji razmejitveni korak je obdobje po koncu druge svetovne vojne, ko nastane več deset državnih tvorb na izvirih komunistične doktrine. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja preneha uspešen razvoj socialističnih držav, ki zaradi sunkovitega razvoja produkcijskih sredstev ne morejo več organizacijsko slediti razvoju. Od tam dalje poteka civilizacijski zaton ideologije, ki anno domini praktično ugasne, kajti na celi zemeljski obli ni omembe vrednih socialističnih držav, tistih nekaj obstoječih pa tone v revščini.

 

Če torej strnemo, ima komunistična ideja sledeča obdobja:

 

- predzgodovinski, neartikuliran proces,

 

- srednjeveški, komaj artikuliran proces,

 

- pred marksistična individualno-dobrotniška doba,

 

- zgodnje artikulirano-borbeno obdobje,

 

- zrelo obdobje svetovne organiziranosti s prvimi uspelimi komunami,

 

- oktobrska revolucija,

 

- obdobje vzpona do prelomnice šestdesetih let,

 

- obdobje zatona.

 

 

Mimo teh faz, ki se vrednostno nadaljujejo druga na drugo, te resne ideologije ni možno razumeti. Kakršno koli zajetnejše pojasnjevanje bi bistveno presegalo namere prispevka. Želim zgolj podčrtati slojevitost ideologije, ki onemogoča posploševanje tipa, češ kako je vse to neka enovita, homogena slaba namera, pri kateri je nastanek neločljiv od končne posledice; ideologije, ki bi naj bila vseskozi sovražnica naravnih človeških pojavnosti, splošna zblaznela zatiralka, kleptomanka in ljudožerka.

 

Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije, globoke države, nepotizma in klientelizma, ne morejo predstavljati temelja resnemu, znanstvenemu posegu v doktrino. Enačenje doktrinarne zasnove, zgodovinske utemeljenosti, uresničitve pristnih človeških potreb ter na drugem polu negativnih praktičnih posledic na Slovenskem (od medvojnih in povojnih pobojev dalje do današnje globoke države) preprosto ni produktivno, ne prispeva k ničemer. Tako kot se denimo Jezusa Kristusa ne da linearno "potegniti" do, recimo, svinjarij papežev iz klana Borgijcev ter z njega življenjem in nauki pojasnjevati hudih, zločinskih odklonov rimskokatoliške cerkve vse do danes, se tudi ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana.

 

Znanstvena analiza ideologije in prakse komunizma bo najbolj koristila ravno tistim, ki ga želijo izpodbiti ter skozi doktrinarno zavračanje ustanoviti ljudem prijaznejšo državo. K tem prizadevanjem se pridružujem tudi sam, čeprav sem goreč privrženec določenih idealov, ki so povzeti tako v originalno krščanstvo kot tudi v originalno komunistično doktrino. Tudi sam si namreč prizadevam za državo sodobnega tipa, temelječo na ustavi in zakonih, namesto na provizoričnem nasilju sprevrženih elit.

 

Podrobnejše, globlje doktrinarno razčlenjevanje bi preseglo, razvodenelo sporočilo prispevka, pa bom glede tega postavil piko. Poudariti želim določene praktične pogoje, v katerih je potekal razvoj komunizma na Slovenskem. Že pri dr. Francetu Prešernu je možno zaznati nastavke te ideje, ki se med drugim izraža v besedilu Zdravljice, povzetem v nacionalni himni. Naj omenim še Kosovela in Cankarja, ki sta v socialno naravnanih besedilih pozivala k izboljšanju življenjskih razmer, odpravi revščine na Slovenskem, pa Rudolfa Maistra in njegovo prizadevanje k ustanovitvi ne le nacionalne, temveč tudi pravične države, ter vrste borcev za svobodo naroda ne le izpod tujega, romansko-germanskega jarma, temveč tudi izpod jarma vseh vrst rabljev in izkoriščevalcev.

 

Ne bom šel dlje od Pohorskega bataljona, pretežno večino sestave katerega so tvorili komunisti, ki je junaško padel za svobodo in enakopravnost in katerega junaki niso gotovo imeli v mislih udbe, mafije, nepotizma, oblik doktrinarne sprevrženosti sodobnega rdečega izročila. Igra usode me je prek svojcev povezala z enim izmed poveljnikov te partizanske gverilske enote, katerega grobišče sem obiskoval z zanamci, pa sem se iz prve roke prepričal, kako globoko spoštovan je še dandanes na območju celotne Štajerske. Vsak poskus umestiti tega poštenjaka med nosilce rdeče zvezde današnjega tipa bi bil naravnost aboten. Bil pa je izrazito zaveden član KPJ in KPS, ki je s krvjo škropil sneg pod sabo, z mislijo na prihodnost slovenskega naroda, v kateri gotovo ni bilo levih deviacij sodobnosti. Ideja levice, ki jo je oblikoval v sebi preden je izkrvavel na Osankarici, torej ni tuja ne tedanjim, ne današnjim sonarodnjakom.

 

Toda ideji levice tedaj in danes ne moreta biti enaki, tudi če bi si prizadevali z ne vem kakšno močjo; kot je pravilno zapisano, je ideologija posledica objektivnosti razvoja, nikakor ne obratno; človek ni tisto, kar misli, temveč tisto, kar dela. Stanje dobrin in človeškega duha v prvi polovici prejšnjega stoletja in koncem le-tega pač ni moglo biti enako. Pogoji brezdomstva, lakote, mraza, revščine, smrtnosti, potlačenosti, izživljanja, okupacije, taborišč, izstradanosti, nepismenosti in podobni ustvarjajo popolnoma drugačne ideološke podlage kot pogoji sitosti, svobode, postindustrijskega razvoja, finančne multiplikacije kapitala, blaginje, hedonizma, medijske preglednosti, spletne povezanosti, medicinske oskrbe, transportnih povezav in podobno.

 

Način razmišljanja komunista, ki je premražen še zadnjič zrl v oči premočnem sovragu, ne more biti enak načinu razmišljanja doktorja marksističnih znanosti, zavaljenega v kabinetu, od koder za zelo spodobno plačo klati neumnosti. Bančnik v osemdesetih letih XX stoletja z rdečo knjižico v žepu razmišlja drugače, kot je pol stoletja prej razmišljal njegov oče - kmet, ki je po hribovju, lačen in neprespan streljal na germanske predatorje; ko je razmišljal kje se bo najedel, ogrel, se oskrbel s strelivom ... je potomec razmišljal, kako se bo udeležil splošne lopovščine svetovnega obsega, v kateri neobstoječ, fiktiven denar izpodriva načela. Ko je oče iskal prenočišče za eno samo noč brez mraza, je potomec iskal motel za prešuštvovanje s prsato tajnico.

 

Pogoji so torej prvega prisilili v poštenje, slednjega v koruptivnost; tako, kot se je prvi povezoval s soborci, se je drugi povezoval s kriminalci; tako, kot je prvi državno mejo razumel kot črto, za katero bo potisnil Germane, je sin državno mejo razumel kot brezcarinsko območje. Ali po Karlu Marxu: "Ideologija ne oblikuje stvarnosti, temveč stvarnost oblikuje ideologijo."

 

Zatorej enačenje med komunizmom nekoč in komunizmom danes, ki ne upošteva tektonskih razvojnih sprememb informacijsko-kvantnega tipa, ne more ponuditi odgovorov. Zahtevati od komunistov iz leta 1945 ali s konca prejšnjega stoletja, da bodo enako misleči komunistom iz leta 1941, ni realno. Tako kot vsi drugi ljudje so (bili) tudi komunisti nemočen, nevoljen material objektivnih danosti. Seveda obstajajo tudi komunisti, ki so mislili enako vsa leta naprej in nazaj, a so izjemno redki. Pretežna večina privržencev poljubnih ideologij (levih, desnih in vmesnih) je leta 1941 razmišljala drugače kot leta 1945, leta 1965 drugače kot leta 2005. Časi se spreminjajo na načine, ki spreminjajo ljudi. Ne tvorimo mi zgodovine, ona tvori nas!

 

Tisti, ki živijo v preteklosti, ki rinejo skozi sodobnost z idejami iz obdobij, ko je bilo vse drugačno, so romantiki, neprilagojenci, čudaki ... Obdobja, ki so minila, so imela vrednote, ki so minile, in ljudi, ki so jih zastopali. V sedanjosti za ljudi prejšnjih obdobij in vrednot načeloma ni prostora. Tu in tam kakšen zaide, vendar poredkoma, na margini, v posmeh večini. On ne deli novih prepričanj. Del komunistične doktrine iz prve polovice prejšnjega stoletja je bila nedvomno pripravljenost žrtvovati sebe za drugega. Danes se žrtvovati ni potrebno; kaj takega se kot patetično ne prakticira. Komunisti druge polovice prejšnjega stoletja in današnji se ne žrtvujejo; za žrtvovanje imamo socialne službe, priložnostne prostovoljce, oskrbe, podpore, pokojnine, zdravstvene institucije, gasilce ... Žrtvovanje je del plačanih poklicev in nekaj malega izrabe prostega časa. Pojavne oblike komunista kot osebe, ki sebe žrtvuje za drugega, ni več, saj so to nekoč pristno človeško potrebo nadomestile institucije.

 

Denimo sodstvo, ki deluje pravično, po načelih pravne države. Sodnikov starokomunistov (ali starokrščanov?) pač ne potrebujemo. Ni več situacij, v katerih bi moral sodnik žrtvovati kariero in notranji mir za oprostitev nedolžnega. Institucije sistema pač delujejo na način, ki potrebo po takšnem žrtvovanju izključuje. Sakrifikacija ni potrebna. Ne leva, ne desna. Idealisti so pač čudaki, ki jih je povozil čas, prenapeteži, neprilagojeni zavistneži. Ali si vsaj hipotetično znate predstavljati nedolžnega desničarja, ki mu je svobodo omogočil idealist starinskega tipa, pripravljen žrtvovati sebe za drugega? Kaj takšnega je le še v Stari zavezi in v zgodnjem Marxu. Na prašni polici.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
8
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
2
13.06.2021 22:44
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
11
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
O neenakosti v zdravstvu: Kaj nam razkriva primerjava razmer glede Covid-19 med Indijo in Slovenijo?
7
24.05.2021 06:06
Mediji so zadnje čase polni dramatičnih poročil o razmerah v Indiji, kjer naj bi covid-19 zdravstveni sistem že skoraj spravil ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.843
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.031
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.184
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.275
05/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.477
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 781
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 697
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 566
09/
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
Borut Pahor
Ogledov: 1.216
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 569