Komentar

Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana

Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije, globoke države, nepotizma in klientelizma, ne morejo predstavljati temelja resnemu, znanstvenemu posegu v doktrino. Enačenje doktrinarne zasnove, zgodovinske utemeljenosti, uresničitve pristnih človeških potreb ter na drugem polu negativnih praktičnih posledic na Slovenskem (od medvojnih in povojnih pobojev dalje do današnje globoke države) preprosto ni produktivno, ne prispeva k ničemer.

09.09.2019 22:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   ideologija   komunizem   Karl Marx   globoka država   Borgijci   Jezus  

"Ideologija je posledica objektivnosti razvoja, nikakor ne obratno; človek ni tisto, kar misli, temveč tisto, kar dela."

 

"Način razmišljanja komunista, ki je premražen še zadnjič zrl v oči premočnem sovragu, ne more biti enak načinu razmišljanja doktorja marksističnih znanosti, zavaljenega v kabinetu, od koder za zelo spodobno plačo klati neumnosti."

Komunizem je ideologija, v osnovi trajajoča kolikor trajajo napori homo sapiensa po izenačenju življenjskih pogojev za vse. Temelj te doktrine je enakost med ljudmi, harmoničen planski razvoj in splošna blaginja. Dialektični materializem je dodal imperativ kolektivnega razpolaganja s sredstvi za proizvodnjo kot nujnim pogojem za vse nadaljnje enakosti. Novejša zgodovina zaznava določene razvojne faze, po vrsti odvisne od razvoja produkcijskih sil in odnosov. V poznem srednjem veku je šlo za sporadične, nesistemske napore posameznih industrialcev za pravičnejšo distribucijo donosov med posestnike in neposestnike proizvodnih sredstev. V obdobju po prvi industrijski revoluciji je šlo za napore organiziranja revolucionarne dejavnosti, ki ni presegla neartikuliranega nasilja. S pojavom Karla Marxa pridobiva doktrina na artikulaciji, ki se prelije v zgodnje oblike revolucionarnega delavskega gibanja. S krepitvijo le-tega prihaja do globalne organiziranosti. Z zatonom ideologij kapitalistične produkcije pride do resnih poskusov ustanovitve komun kot prvotnih izvedbenih oblik revolucije. Prva uspešna revolucija se zgodi leta 1917, ko torej nastopi nova bistvena faza v razvoju ideje. Naslednji razmejitveni korak je obdobje po koncu druge svetovne vojne, ko nastane več deset državnih tvorb na izvirih komunistične doktrine. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja preneha uspešen razvoj socialističnih držav, ki zaradi sunkovitega razvoja produkcijskih sredstev ne morejo več organizacijsko slediti razvoju. Od tam dalje poteka civilizacijski zaton ideologije, ki anno domini praktično ugasne, kajti na celi zemeljski obli ni omembe vrednih socialističnih držav, tistih nekaj obstoječih pa tone v revščini.

 

Če torej strnemo, ima komunistična ideja sledeča obdobja:

 

- predzgodovinski, neartikuliran proces,

 

- srednjeveški, komaj artikuliran proces,

 

- pred marksistična individualno-dobrotniška doba,

 

- zgodnje artikulirano-borbeno obdobje,

 

- zrelo obdobje svetovne organiziranosti s prvimi uspelimi komunami,

 

- oktobrska revolucija,

 

- obdobje vzpona do prelomnice šestdesetih let,

 

- obdobje zatona.

 

 

Mimo teh faz, ki se vrednostno nadaljujejo druga na drugo, te resne ideologije ni možno razumeti. Kakršno koli zajetnejše pojasnjevanje bi bistveno presegalo namere prispevka. Želim zgolj podčrtati slojevitost ideologije, ki onemogoča posploševanje tipa, češ kako je vse to neka enovita, homogena slaba namera, pri kateri je nastanek neločljiv od končne posledice; ideologije, ki bi naj bila vseskozi sovražnica naravnih človeških pojavnosti, splošna zblaznela zatiralka, kleptomanka in ljudožerka.

 

Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije, globoke države, nepotizma in klientelizma, ne morejo predstavljati temelja resnemu, znanstvenemu posegu v doktrino. Enačenje doktrinarne zasnove, zgodovinske utemeljenosti, uresničitve pristnih človeških potreb ter na drugem polu negativnih praktičnih posledic na Slovenskem (od medvojnih in povojnih pobojev dalje do današnje globoke države) preprosto ni produktivno, ne prispeva k ničemer. Tako kot se denimo Jezusa Kristusa ne da linearno "potegniti" do, recimo, svinjarij papežev iz klana Borgijcev ter z njega življenjem in nauki pojasnjevati hudih, zločinskih odklonov rimskokatoliške cerkve vse do danes, se tudi ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana.

 

Znanstvena analiza ideologije in prakse komunizma bo najbolj koristila ravno tistim, ki ga želijo izpodbiti ter skozi doktrinarno zavračanje ustanoviti ljudem prijaznejšo državo. K tem prizadevanjem se pridružujem tudi sam, čeprav sem goreč privrženec določenih idealov, ki so povzeti tako v originalno krščanstvo kot tudi v originalno komunistično doktrino. Tudi sam si namreč prizadevam za državo sodobnega tipa, temelječo na ustavi in zakonih, namesto na provizoričnem nasilju sprevrženih elit.

 

Podrobnejše, globlje doktrinarno razčlenjevanje bi preseglo, razvodenelo sporočilo prispevka, pa bom glede tega postavil piko. Poudariti želim določene praktične pogoje, v katerih je potekal razvoj komunizma na Slovenskem. Že pri dr. Francetu Prešernu je možno zaznati nastavke te ideje, ki se med drugim izraža v besedilu Zdravljice, povzetem v nacionalni himni. Naj omenim še Kosovela in Cankarja, ki sta v socialno naravnanih besedilih pozivala k izboljšanju življenjskih razmer, odpravi revščine na Slovenskem, pa Rudolfa Maistra in njegovo prizadevanje k ustanovitvi ne le nacionalne, temveč tudi pravične države, ter vrste borcev za svobodo naroda ne le izpod tujega, romansko-germanskega jarma, temveč tudi izpod jarma vseh vrst rabljev in izkoriščevalcev.

 

Ne bom šel dlje od Pohorskega bataljona, pretežno večino sestave katerega so tvorili komunisti, ki je junaško padel za svobodo in enakopravnost in katerega junaki niso gotovo imeli v mislih udbe, mafije, nepotizma, oblik doktrinarne sprevrženosti sodobnega rdečega izročila. Igra usode me je prek svojcev povezala z enim izmed poveljnikov te partizanske gverilske enote, katerega grobišče sem obiskoval z zanamci, pa sem se iz prve roke prepričal, kako globoko spoštovan je še dandanes na območju celotne Štajerske. Vsak poskus umestiti tega poštenjaka med nosilce rdeče zvezde današnjega tipa bi bil naravnost aboten. Bil pa je izrazito zaveden član KPJ in KPS, ki je s krvjo škropil sneg pod sabo, z mislijo na prihodnost slovenskega naroda, v kateri gotovo ni bilo levih deviacij sodobnosti. Ideja levice, ki jo je oblikoval v sebi preden je izkrvavel na Osankarici, torej ni tuja ne tedanjim, ne današnjim sonarodnjakom.

 

Toda ideji levice tedaj in danes ne moreta biti enaki, tudi če bi si prizadevali z ne vem kakšno močjo; kot je pravilno zapisano, je ideologija posledica objektivnosti razvoja, nikakor ne obratno; človek ni tisto, kar misli, temveč tisto, kar dela. Stanje dobrin in človeškega duha v prvi polovici prejšnjega stoletja in koncem le-tega pač ni moglo biti enako. Pogoji brezdomstva, lakote, mraza, revščine, smrtnosti, potlačenosti, izživljanja, okupacije, taborišč, izstradanosti, nepismenosti in podobni ustvarjajo popolnoma drugačne ideološke podlage kot pogoji sitosti, svobode, postindustrijskega razvoja, finančne multiplikacije kapitala, blaginje, hedonizma, medijske preglednosti, spletne povezanosti, medicinske oskrbe, transportnih povezav in podobno.

 

Način razmišljanja komunista, ki je premražen še zadnjič zrl v oči premočnem sovragu, ne more biti enak načinu razmišljanja doktorja marksističnih znanosti, zavaljenega v kabinetu, od koder za zelo spodobno plačo klati neumnosti. Bančnik v osemdesetih letih XX stoletja z rdečo knjižico v žepu razmišlja drugače, kot je pol stoletja prej razmišljal njegov oče - kmet, ki je po hribovju, lačen in neprespan streljal na germanske predatorje; ko je razmišljal kje se bo najedel, ogrel, se oskrbel s strelivom ... je potomec razmišljal, kako se bo udeležil splošne lopovščine svetovnega obsega, v kateri neobstoječ, fiktiven denar izpodriva načela. Ko je oče iskal prenočišče za eno samo noč brez mraza, je potomec iskal motel za prešuštvovanje s prsato tajnico.

 

Pogoji so torej prvega prisilili v poštenje, slednjega v koruptivnost; tako, kot se je prvi povezoval s soborci, se je drugi povezoval s kriminalci; tako, kot je prvi državno mejo razumel kot črto, za katero bo potisnil Germane, je sin državno mejo razumel kot brezcarinsko območje. Ali po Karlu Marxu: "Ideologija ne oblikuje stvarnosti, temveč stvarnost oblikuje ideologijo."

 

Zatorej enačenje med komunizmom nekoč in komunizmom danes, ki ne upošteva tektonskih razvojnih sprememb informacijsko-kvantnega tipa, ne more ponuditi odgovorov. Zahtevati od komunistov iz leta 1945 ali s konca prejšnjega stoletja, da bodo enako misleči komunistom iz leta 1941, ni realno. Tako kot vsi drugi ljudje so (bili) tudi komunisti nemočen, nevoljen material objektivnih danosti. Seveda obstajajo tudi komunisti, ki so mislili enako vsa leta naprej in nazaj, a so izjemno redki. Pretežna večina privržencev poljubnih ideologij (levih, desnih in vmesnih) je leta 1941 razmišljala drugače kot leta 1945, leta 1965 drugače kot leta 2005. Časi se spreminjajo na načine, ki spreminjajo ljudi. Ne tvorimo mi zgodovine, ona tvori nas!

 

Tisti, ki živijo v preteklosti, ki rinejo skozi sodobnost z idejami iz obdobij, ko je bilo vse drugačno, so romantiki, neprilagojenci, čudaki ... Obdobja, ki so minila, so imela vrednote, ki so minile, in ljudi, ki so jih zastopali. V sedanjosti za ljudi prejšnjih obdobij in vrednot načeloma ni prostora. Tu in tam kakšen zaide, vendar poredkoma, na margini, v posmeh večini. On ne deli novih prepričanj. Del komunistične doktrine iz prve polovice prejšnjega stoletja je bila nedvomno pripravljenost žrtvovati sebe za drugega. Danes se žrtvovati ni potrebno; kaj takega se kot patetično ne prakticira. Komunisti druge polovice prejšnjega stoletja in današnji se ne žrtvujejo; za žrtvovanje imamo socialne službe, priložnostne prostovoljce, oskrbe, podpore, pokojnine, zdravstvene institucije, gasilce ... Žrtvovanje je del plačanih poklicev in nekaj malega izrabe prostega časa. Pojavne oblike komunista kot osebe, ki sebe žrtvuje za drugega, ni več, saj so to nekoč pristno človeško potrebo nadomestile institucije.

 

Denimo sodstvo, ki deluje pravično, po načelih pravne države. Sodnikov starokomunistov (ali starokrščanov?) pač ne potrebujemo. Ni več situacij, v katerih bi moral sodnik žrtvovati kariero in notranji mir za oprostitev nedolžnega. Institucije sistema pač delujejo na način, ki potrebo po takšnem žrtvovanju izključuje. Sakrifikacija ni potrebna. Ne leva, ne desna. Idealisti so pač čudaki, ki jih je povozil čas, prenapeteži, neprilagojeni zavistneži. Ali si vsaj hipotetično znate predstavljati nedolžnega desničarja, ki mu je svobodo omogočil idealist starinskega tipa, pripravljen žrtvovati sebe za drugega? Kaj takšnega je le še v Stari zavezi in v zgodnjem Marxu. Na prašni polici.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
26
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
31
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
20
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,598
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,892
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,426
04/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,777
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,440
06/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 2,430
07/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,670
08/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 1,889
09/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,319
10/
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,707