Razkrivamo

"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."

Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. cedita med in mleko, dinar je bil vedno konvertibilen, močnejši od dolarja, črnega trga mark ni bilo, trgovine so bile prepolne živil, sploh eksotičnega sadja in čokolad, bencina ni nikoli primanjkovalo, eletrike ni nikoli zmanjkalo, ekologija je v socializmu cvetela, okolje pa je bilo najbolj čisto v Evropi, tajna služba ni nikogar nadzirala, časopisi so bili izjemno svobodni, brez cenzure ... Nasploh se je v socialistični Sloveniji izjemno dobro živelo, veliko bolje kot danes, ko imamo to prekleto demokracijo in kapitalizem, ki nas izkorišča.

03.09.2019 23:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Eurobarometer   Evropska unija   EU   Slovenija   evropska zavest   nostalgija   socializem

Foto: Strelec.si

V Sloveniji niti politika niti mediji ne naredijo praktično nič, da bi med ljudmi razširjali pozitivno percepcijo EU, njenih institucij, vrednot in nenazadnje tudi načel.

Nad Eurobarometrovo raziskavo javnega mnenja bi lahko tudi zamahnili z roko, vendar ji metodološko ne moremo ničesar očitati, kajti za razliko od velike večine anket, ki jih delajo slovenske agencije za anketiranje javnega mnenja, je Eurobarometrova raziskava transparentna. Poleg tega so rezultati v ostalih članicah povsem "normalni" in v ničemer ne izstopajo. Slovenci so sicer še vedno veliki privrženci evra, kar kaže na njihov pragmatizem: dobro nam gre, zakaj bi se pritoževali. Prav tako Slovenci v nobeni kategoriji niso doslej dajali vtisa, da Evropske unije ne marajo več, ali da bi celo ne imeli nič proti, če bi se Slovenija po britanskem vzoru lotila projekta slexit. Prav zato je svojevrstno presenečenje, da se je kar 48 % sodelujočih v anketi iz Slovenije strinjalo s trditvijo, da bi bilo njihovi domovini v prihodnosti bolje, če ne bi bila članica EU. Toda članstvo je neločljivo povezano z evrom. Mar 48 % Slovencev tega ne ve?! Možno. Če bi vedeli, da zapustiti Evropsko unijo pomeni odreči se evru, ki pa ga še vedno podpira tričetrt Slovencev, bi teh 48 % zanesljivo izgubilo precej privržencev.

 

Morda gre zgolj za trenutno "anomalijo", ki je prihodnja Eurobarometrova raziskava ne bo več zaznala oziroma se bo odstotek takšnih evroskeptikov znižal na zdravo evropsko povprečje, ki znaša 30 odstotkov, v realnosti pa je še polovico nižje. Toda če se ne bo in če bo tudi naslednja raziskava pokazala podoben rezultat, potem bo to alarm ne samo za slovensko politiko in medije, pač pa tudi za Evropsko komisijo. Kajti v tem primeru bo jasno, da gre v Sloveniji zadnja leta nekaj hudo narobe in da so (bili) dosedanji simptomi (neokusno zbliževanje z Rusijo, poveličevanje socializma, obujanje titoističnega kulta osebnosti, visoka stopnja korupcije v javni upravi, nekakšni partizansko-komunistični mitingi, netransparentna javna naročila, goljufije z velikimi državnimi infrastrukturnimi projekti, problematično sodstvo z zelo visokim odstotkom sodb, ki končajo na Evropskem sodišču za človekove pravice itd.) pravzaprav resno svarilo pred bližajočo se epidemijo kolektivne norosti ...

 

 

Dražgoše in Ruska kapelica sta dva najbolj izrazita fenomena slovenskih družbenih anomalij.

 

 

Celotno poročilo je Evropska komisija objavila 5. avgusta (vir), rezultati pa so bili na splošno dejansko dobri, celo najboljši v zadnjih petih letih, saj so anketiranci, državljani članic Evropske unije in petih kandidatk, precej pozitivno in optimistično ocenili razmere v Uniji - od gospodarstva, financ (zaupanje v evro je rekordno visoko), do stanja demokracije. Raziskava je potekala med 7. junijem in 1. julijem - torej po volitvah v Evropski parlament, največ zaupanja v EU imajo v Latviji (72 %), na Danskem (68 %) in Estoniji (60 %), visoka stopnja zaupanja pa je bila izmerjena še v Luksemburgu, Finskem, Portugalskem, Malti, Švedskem, Bolgariji in Madžarskem; slednja je svojevrstno presenečenje, glede na politiko njenega premierja Viktorja Orbana. Očitno so Madžari vseeno bolj privrženi evropski ideji, kot bi jim to pripisali tuji mediji.

 

Poleg visoke podpore EU v veliki večini članic je junijska Eurobarometrova raziskava ugotovila še zelo veliko skrb Evropejcev nad klimatskimi spremembami, ki so zdaj postale številka dve, ko gre za vprašanje kolektivne zaskrbljenosti. Na prvem mestu je še vedno vprašanje imigracije, kot so to poimenovali na Evropski komisiji, in sicer z nekaj izrazoslovnega zavajanja, ki res nikomur ne koristi. Prevedeno v ljudski jezik to pomeni, da nezakonite ekonomske migracije iz Severne Afrike in Bližnjega Vzhoda še vedno najbolj skrbijo Evropejce, pa če njihove nacionalne vlade to priznavajo ali ne.

 

Toda Eurobarometrova raziskava je poleg optimizma, ki ga poganjajo gospodarska rast, blaginja in občutek varnosti, zaznala tudi nenavadne fenomene, in sicer v vprašanju, ki sodi med splošna, takorekoč standardna preverjanja "evropske zavesti in pripadnosti": Mislite, da bi imela vaša država boljšo prihodnost zunaj Evropske unije? Odgovori po posameznih članicah so morda pokazali več, kot bi kdo pričakoval.

 

Poglejmo si najprej odstotke tistih, ki bi imeli raje, če njihova domovina ne bi bila več članica EU:

 

Vir: Eurobarometer, twitter @PabloPerezA

 

 

Nekoliko presenetljivo je na prvem mestu Nizozemska, kjer je evroskeptičnih ekstremistov manj kot deset odstotkov. Morda gre rezultat pripisati dejstvu, da niti najbolj razvpiti holandski nacionalisti, ki tulijo čez tuje priseljence, muslimane in ostale "sovražnike ljudstva", ne slovijo kot nasprotniki Evropske unije. Pravzaprav si kot pravi šovinisti iskreno želijo, če jih poslušamo in prav razumemo, lepše in čistejše Unije, nikakor pa ne njenega propada. 

 

Na drugem mestu Danska, na tretjem Nemčija. Morda ne posebej presenetljivo, vsaj kar se Nemčije tiče. Obe nemški mainstream stranki (SDP in koalicija CDU - CSU) kot tudi Zeleni in Liberalci so izrazito proevropsko usmerjeni in niti Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je na zadnjih dveh deželnih volitvah (Brandenburg, Saška) doživela izjemno dober rezultat, se doslej ni izrekala kot protievropska ali evroskeptična stranka. Večji problem so Levica (Linke) in manj opazne radikalne levičarske stranke, ki do evropske ideje in bruseljske "nadvlade" gojijo precej močna ideološka nasprotovanja, celo sovraštvo.

 

Na drugem polu, torej na repu lestvice najbolj proevropskih, v skupno evropsko prihodnost usmerjenih držav najdemo Veliko Britanijo, Italijo, Poljsko in - čisto na zadnjem mestu - Slovenijo. A če si za vsako od naštetih lahko domislimo razlage, čemu takšna skepsa do evropske prihodnosti (Britanci tako ali tako odhajajo, z ali brez dogovora; Italijani so se nalezli Salvinija; Poljaki gojijo hude zamere na račun Bruslja zaradi očitkov, obtož in celo kazni, ker so malce grobo reformirali ostanke starega komunističnega pravosodja), smo pri Slovencih dejansko brez racionalne razlage. Kaj Slovence pri EU tako zelo moti, da bi jih 48 % najraje videlo, da v prihodnosti ne bi bili več del Unije?

 

 

Proslave v Stožicah - vrhunec je bila tista leta 2013 - so eden izmed simptomov slovenske anomalije. (Foto: TVS)

 

 

Vsekakor je eden izmed argumentov, ki pojasnjuje presenetljiv rezultat, dejstvo, da se pri nas nihče posebej ne trudi, da bi ohranjal evropsko zavest in pripadnost. Ne eno ne drugo pa ni samoumevno. V Sloveniji niti politika niti mediji ne naredijo praktično nič, da bi med ljudmi razširjali pozitivno percepcijo EU, njenih institucij, vrednot in nenazadnje tudi načel, ki predstavljajo tudi osrednja evropska načela. Morda je svetla izjema predsednik Borut Pahor. Toda v strankarski politiki - no, priznamo lahko, da so stranke na desnici vseeno malce bolj proevropske - bi težko našli primer politika, ki je izraziti promotor evropskih idej.

 

Nič manj problematičen ni odnos do socializma oziroma obdobja 1945-1990. Če vsaj za trenutek pozabimo okupacijo, državljansko vojno, komunistično revolucijo (1941-1945), potem je škandalozno že to, da obdobje jugoslovanskega socializma uradno zgodovinopisje ocenjuje kot pretežno pozitivno. Kot da se je po letu 1945 cedila ced in mleko, dinar je bil konvertibilen, črnega trga mark ni bilo, trgovine so bile prepolne živil, bencina ni nikoli primanjkovalo, eletrike ni nikoli zmanjkalo, ekologija je cvetela, okolje pa je bilo najbolj čisto v Evropi, tajna služba ni nikogar nadzirala, časopisi so bili svobodni, brez cenzure in nasploh se je v socialistični Sloveniji dobro živelo, veliko bolje kot danes, ko imamo to prekleto demokracijo in kapitalizem, ki nas izkorišča ... Ponovite si ta odstavek vsako jutro in počasi boste še sami začeli verjeti v to, kar verjame skoraj polovica vaših sodržavljanov.

 

Še precej slabše je v medijih in civilni družbi. Zagotovo vrhunec slovenske blaznosti, ki je najbolj simptomatično prikazala stanje duha slovenske mainstream politike in družbe, je bila tista proslava v Stožicah aprila 2013, kjer so peli Internacionalo, sramotili evropske institucije in njihove predstavnike. V prvih vrstah je sedel tedanji vrh slovenske države - ne le izvršilne in zakonodajne oblasti, pač pa tudi sodstva. Je vsaj koga izmed tistih, ki so se takrat krohotali neslanim šalam in ploskali ob neokusnih bravurah aktivistov, danes sram? Glede na Eurobarometrove izsledke je odgovor negativen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
42
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.843
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.031
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.184
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.275
05/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.477
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 781
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 697
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 566
09/
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
Borut Pahor
Ogledov: 1.216
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 569