Razkrivamo

"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."

Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. cedita med in mleko, dinar je bil vedno konvertibilen, močnejši od dolarja, črnega trga mark ni bilo, trgovine so bile prepolne živil, sploh eksotičnega sadja in čokolad, bencina ni nikoli primanjkovalo, eletrike ni nikoli zmanjkalo, ekologija je v socializmu cvetela, okolje pa je bilo najbolj čisto v Evropi, tajna služba ni nikogar nadzirala, časopisi so bili izjemno svobodni, brez cenzure ... Nasploh se je v socialistični Sloveniji izjemno dobro živelo, veliko bolje kot danes, ko imamo to prekleto demokracijo in kapitalizem, ki nas izkorišča.

03.09.2019 23:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Eurobarometer   Evropska unija   EU   Slovenija   evropska zavest   nostalgija   socializem

Foto: Strelec.si

V Sloveniji niti politika niti mediji ne naredijo praktično nič, da bi med ljudmi razširjali pozitivno percepcijo EU, njenih institucij, vrednot in nenazadnje tudi načel.

Nad Eurobarometrovo raziskavo javnega mnenja bi lahko tudi zamahnili z roko, vendar ji metodološko ne moremo ničesar očitati, kajti za razliko od velike večine anket, ki jih delajo slovenske agencije za anketiranje javnega mnenja, je Eurobarometrova raziskava transparentna. Poleg tega so rezultati v ostalih članicah povsem "normalni" in v ničemer ne izstopajo. Slovenci so sicer še vedno veliki privrženci evra, kar kaže na njihov pragmatizem: dobro nam gre, zakaj bi se pritoževali. Prav tako Slovenci v nobeni kategoriji niso doslej dajali vtisa, da Evropske unije ne marajo več, ali da bi celo ne imeli nič proti, če bi se Slovenija po britanskem vzoru lotila projekta slexit. Prav zato je svojevrstno presenečenje, da se je kar 48 % sodelujočih v anketi iz Slovenije strinjalo s trditvijo, da bi bilo njihovi domovini v prihodnosti bolje, če ne bi bila članica EU. Toda članstvo je neločljivo povezano z evrom. Mar 48 % Slovencev tega ne ve?! Možno. Če bi vedeli, da zapustiti Evropsko unijo pomeni odreči se evru, ki pa ga še vedno podpira tričetrt Slovencev, bi teh 48 % zanesljivo izgubilo precej privržencev.

 

Morda gre zgolj za trenutno "anomalijo", ki je prihodnja Eurobarometrova raziskava ne bo več zaznala oziroma se bo odstotek takšnih evroskeptikov znižal na zdravo evropsko povprečje, ki znaša 30 odstotkov, v realnosti pa je še polovico nižje. Toda če se ne bo in če bo tudi naslednja raziskava pokazala podoben rezultat, potem bo to alarm ne samo za slovensko politiko in medije, pač pa tudi za Evropsko komisijo. Kajti v tem primeru bo jasno, da gre v Sloveniji zadnja leta nekaj hudo narobe in da so (bili) dosedanji simptomi (neokusno zbliževanje z Rusijo, poveličevanje socializma, obujanje titoističnega kulta osebnosti, visoka stopnja korupcije v javni upravi, nekakšni partizansko-komunistični mitingi, netransparentna javna naročila, goljufije z velikimi državnimi infrastrukturnimi projekti, problematično sodstvo z zelo visokim odstotkom sodb, ki končajo na Evropskem sodišču za človekove pravice itd.) pravzaprav resno svarilo pred bližajočo se epidemijo kolektivne norosti ...

 

 

Dražgoše in Ruska kapelica sta dva najbolj izrazita fenomena slovenskih družbenih anomalij.

 

 

Celotno poročilo je Evropska komisija objavila 5. avgusta (vir), rezultati pa so bili na splošno dejansko dobri, celo najboljši v zadnjih petih letih, saj so anketiranci, državljani članic Evropske unije in petih kandidatk, precej pozitivno in optimistično ocenili razmere v Uniji - od gospodarstva, financ (zaupanje v evro je rekordno visoko), do stanja demokracije. Raziskava je potekala med 7. junijem in 1. julijem - torej po volitvah v Evropski parlament, največ zaupanja v EU imajo v Latviji (72 %), na Danskem (68 %) in Estoniji (60 %), visoka stopnja zaupanja pa je bila izmerjena še v Luksemburgu, Finskem, Portugalskem, Malti, Švedskem, Bolgariji in Madžarskem; slednja je svojevrstno presenečenje, glede na politiko njenega premierja Viktorja Orbana. Očitno so Madžari vseeno bolj privrženi evropski ideji, kot bi jim to pripisali tuji mediji.

 

Poleg visoke podpore EU v veliki večini članic je junijska Eurobarometrova raziskava ugotovila še zelo veliko skrb Evropejcev nad klimatskimi spremembami, ki so zdaj postale številka dve, ko gre za vprašanje kolektivne zaskrbljenosti. Na prvem mestu je še vedno vprašanje imigracije, kot so to poimenovali na Evropski komisiji, in sicer z nekaj izrazoslovnega zavajanja, ki res nikomur ne koristi. Prevedeno v ljudski jezik to pomeni, da nezakonite ekonomske migracije iz Severne Afrike in Bližnjega Vzhoda še vedno najbolj skrbijo Evropejce, pa če njihove nacionalne vlade to priznavajo ali ne.

 

Toda Eurobarometrova raziskava je poleg optimizma, ki ga poganjajo gospodarska rast, blaginja in občutek varnosti, zaznala tudi nenavadne fenomene, in sicer v vprašanju, ki sodi med splošna, takorekoč standardna preverjanja "evropske zavesti in pripadnosti": Mislite, da bi imela vaša država boljšo prihodnost zunaj Evropske unije? Odgovori po posameznih članicah so morda pokazali več, kot bi kdo pričakoval.

 

Poglejmo si najprej odstotke tistih, ki bi imeli raje, če njihova domovina ne bi bila več članica EU:

 

Vir: Eurobarometer, twitter @PabloPerezA

 

 

Nekoliko presenetljivo je na prvem mestu Nizozemska, kjer je evroskeptičnih ekstremistov manj kot deset odstotkov. Morda gre rezultat pripisati dejstvu, da niti najbolj razvpiti holandski nacionalisti, ki tulijo čez tuje priseljence, muslimane in ostale "sovražnike ljudstva", ne slovijo kot nasprotniki Evropske unije. Pravzaprav si kot pravi šovinisti iskreno želijo, če jih poslušamo in prav razumemo, lepše in čistejše Unije, nikakor pa ne njenega propada. 

 

Na drugem mestu Danska, na tretjem Nemčija. Morda ne posebej presenetljivo, vsaj kar se Nemčije tiče. Obe nemški mainstream stranki (SDP in koalicija CDU - CSU) kot tudi Zeleni in Liberalci so izrazito proevropsko usmerjeni in niti Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je na zadnjih dveh deželnih volitvah (Brandenburg, Saška) doživela izjemno dober rezultat, se doslej ni izrekala kot protievropska ali evroskeptična stranka. Večji problem so Levica (Linke) in manj opazne radikalne levičarske stranke, ki do evropske ideje in bruseljske "nadvlade" gojijo precej močna ideološka nasprotovanja, celo sovraštvo.

 

Na drugem polu, torej na repu lestvice najbolj proevropskih, v skupno evropsko prihodnost usmerjenih držav najdemo Veliko Britanijo, Italijo, Poljsko in - čisto na zadnjem mestu - Slovenijo. A če si za vsako od naštetih lahko domislimo razlage, čemu takšna skepsa do evropske prihodnosti (Britanci tako ali tako odhajajo, z ali brez dogovora; Italijani so se nalezli Salvinija; Poljaki gojijo hude zamere na račun Bruslja zaradi očitkov, obtož in celo kazni, ker so malce grobo reformirali ostanke starega komunističnega pravosodja), smo pri Slovencih dejansko brez racionalne razlage. Kaj Slovence pri EU tako zelo moti, da bi jih 48 % najraje videlo, da v prihodnosti ne bi bili več del Unije?

 

 

Proslave v Stožicah - vrhunec je bila tista leta 2013 - so eden izmed simptomov slovenske anomalije. (Foto: TVS)

 

 

Vsekakor je eden izmed argumentov, ki pojasnjuje presenetljiv rezultat, dejstvo, da se pri nas nihče posebej ne trudi, da bi ohranjal evropsko zavest in pripadnost. Ne eno ne drugo pa ni samoumevno. V Sloveniji niti politika niti mediji ne naredijo praktično nič, da bi med ljudmi razširjali pozitivno percepcijo EU, njenih institucij, vrednot in nenazadnje tudi načel, ki predstavljajo tudi osrednja evropska načela. Morda je svetla izjema predsednik Borut Pahor. Toda v strankarski politiki - no, priznamo lahko, da so stranke na desnici vseeno malce bolj proevropske - bi težko našli primer politika, ki je izraziti promotor evropskih idej.

 

Nič manj problematičen ni odnos do socializma oziroma obdobja 1945-1990. Če vsaj za trenutek pozabimo okupacijo, državljansko vojno, komunistično revolucijo (1941-1945), potem je škandalozno že to, da obdobje jugoslovanskega socializma uradno zgodovinopisje ocenjuje kot pretežno pozitivno. Kot da se je po letu 1945 cedila ced in mleko, dinar je bil konvertibilen, črnega trga mark ni bilo, trgovine so bile prepolne živil, bencina ni nikoli primanjkovalo, eletrike ni nikoli zmanjkalo, ekologija je cvetela, okolje pa je bilo najbolj čisto v Evropi, tajna služba ni nikogar nadzirala, časopisi so bili svobodni, brez cenzure in nasploh se je v socialistični Sloveniji dobro živelo, veliko bolje kot danes, ko imamo to prekleto demokracijo in kapitalizem, ki nas izkorišča ... Ponovite si ta odstavek vsako jutro in počasi boste še sami začeli verjeti v to, kar verjame skoraj polovica vaših sodržavljanov.

 

Še precej slabše je v medijih in civilni družbi. Zagotovo vrhunec slovenske blaznosti, ki je najbolj simptomatično prikazala stanje duha slovenske mainstream politike in družbe, je bila tista proslava v Stožicah aprila 2013, kjer so peli Internacionalo, sramotili evropske institucije in njihove predstavnike. V prvih vrstah je sedel tedanji vrh slovenske države - ne le izvršilne in zakonodajne oblasti, pač pa tudi sodstva. Je vsaj koga izmed tistih, ki so se takrat krohotali neslanim šalam in ploskali ob neokusnih bravurah aktivistov, danes sram? Glede na Eurobarometrove izsledke je odgovor negativen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
42
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.438
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.345
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.176
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.637
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.850
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.521
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.170
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.287
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.489