Razkrivamo

"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."

Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. cedita med in mleko, dinar je bil vedno konvertibilen, močnejši od dolarja, črnega trga mark ni bilo, trgovine so bile prepolne živil, sploh eksotičnega sadja in čokolad, bencina ni nikoli primanjkovalo, eletrike ni nikoli zmanjkalo, ekologija je v socializmu cvetela, okolje pa je bilo najbolj čisto v Evropi, tajna služba ni nikogar nadzirala, časopisi so bili izjemno svobodni, brez cenzure ... Nasploh se je v socialistični Sloveniji izjemno dobro živelo, veliko bolje kot danes, ko imamo to prekleto demokracijo in kapitalizem, ki nas izkorišča.

03.09.2019 23:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Eurobarometer   Evropska unija   EU   Slovenija   evropska zavest   nostalgija   socializem

Foto: Strelec.si

V Sloveniji niti politika niti mediji ne naredijo praktično nič, da bi med ljudmi razširjali pozitivno percepcijo EU, njenih institucij, vrednot in nenazadnje tudi načel.

Nad Eurobarometrovo raziskavo javnega mnenja bi lahko tudi zamahnili z roko, vendar ji metodološko ne moremo ničesar očitati, kajti za razliko od velike večine anket, ki jih delajo slovenske agencije za anketiranje javnega mnenja, je Eurobarometrova raziskava transparentna. Poleg tega so rezultati v ostalih članicah povsem "normalni" in v ničemer ne izstopajo. Slovenci so sicer še vedno veliki privrženci evra, kar kaže na njihov pragmatizem: dobro nam gre, zakaj bi se pritoževali. Prav tako Slovenci v nobeni kategoriji niso doslej dajali vtisa, da Evropske unije ne marajo več, ali da bi celo ne imeli nič proti, če bi se Slovenija po britanskem vzoru lotila projekta slexit. Prav zato je svojevrstno presenečenje, da se je kar 48 % sodelujočih v anketi iz Slovenije strinjalo s trditvijo, da bi bilo njihovi domovini v prihodnosti bolje, če ne bi bila članica EU. Toda članstvo je neločljivo povezano z evrom. Mar 48 % Slovencev tega ne ve?! Možno. Če bi vedeli, da zapustiti Evropsko unijo pomeni odreči se evru, ki pa ga še vedno podpira tričetrt Slovencev, bi teh 48 % zanesljivo izgubilo precej privržencev.

 

Morda gre zgolj za trenutno "anomalijo", ki je prihodnja Eurobarometrova raziskava ne bo več zaznala oziroma se bo odstotek takšnih evroskeptikov znižal na zdravo evropsko povprečje, ki znaša 30 odstotkov, v realnosti pa je še polovico nižje. Toda če se ne bo in če bo tudi naslednja raziskava pokazala podoben rezultat, potem bo to alarm ne samo za slovensko politiko in medije, pač pa tudi za Evropsko komisijo. Kajti v tem primeru bo jasno, da gre v Sloveniji zadnja leta nekaj hudo narobe in da so (bili) dosedanji simptomi (neokusno zbliževanje z Rusijo, poveličevanje socializma, obujanje titoističnega kulta osebnosti, visoka stopnja korupcije v javni upravi, nekakšni partizansko-komunistični mitingi, netransparentna javna naročila, goljufije z velikimi državnimi infrastrukturnimi projekti, problematično sodstvo z zelo visokim odstotkom sodb, ki končajo na Evropskem sodišču za človekove pravice itd.) pravzaprav resno svarilo pred bližajočo se epidemijo kolektivne norosti ...

 

 

Dražgoše in Ruska kapelica sta dva najbolj izrazita fenomena slovenskih družbenih anomalij.

 

 

Celotno poročilo je Evropska komisija objavila 5. avgusta (vir), rezultati pa so bili na splošno dejansko dobri, celo najboljši v zadnjih petih letih, saj so anketiranci, državljani članic Evropske unije in petih kandidatk, precej pozitivno in optimistično ocenili razmere v Uniji - od gospodarstva, financ (zaupanje v evro je rekordno visoko), do stanja demokracije. Raziskava je potekala med 7. junijem in 1. julijem - torej po volitvah v Evropski parlament, največ zaupanja v EU imajo v Latviji (72 %), na Danskem (68 %) in Estoniji (60 %), visoka stopnja zaupanja pa je bila izmerjena še v Luksemburgu, Finskem, Portugalskem, Malti, Švedskem, Bolgariji in Madžarskem; slednja je svojevrstno presenečenje, glede na politiko njenega premierja Viktorja Orbana. Očitno so Madžari vseeno bolj privrženi evropski ideji, kot bi jim to pripisali tuji mediji.

 

Poleg visoke podpore EU v veliki večini članic je junijska Eurobarometrova raziskava ugotovila še zelo veliko skrb Evropejcev nad klimatskimi spremembami, ki so zdaj postale številka dve, ko gre za vprašanje kolektivne zaskrbljenosti. Na prvem mestu je še vedno vprašanje imigracije, kot so to poimenovali na Evropski komisiji, in sicer z nekaj izrazoslovnega zavajanja, ki res nikomur ne koristi. Prevedeno v ljudski jezik to pomeni, da nezakonite ekonomske migracije iz Severne Afrike in Bližnjega Vzhoda še vedno najbolj skrbijo Evropejce, pa če njihove nacionalne vlade to priznavajo ali ne.

 

Toda Eurobarometrova raziskava je poleg optimizma, ki ga poganjajo gospodarska rast, blaginja in občutek varnosti, zaznala tudi nenavadne fenomene, in sicer v vprašanju, ki sodi med splošna, takorekoč standardna preverjanja "evropske zavesti in pripadnosti": Mislite, da bi imela vaša država boljšo prihodnost zunaj Evropske unije? Odgovori po posameznih članicah so morda pokazali več, kot bi kdo pričakoval.

 

Poglejmo si najprej odstotke tistih, ki bi imeli raje, če njihova domovina ne bi bila več članica EU:

 

Vir: Eurobarometer, twitter @PabloPerezA

 

 

Nekoliko presenetljivo je na prvem mestu Nizozemska, kjer je evroskeptičnih ekstremistov manj kot deset odstotkov. Morda gre rezultat pripisati dejstvu, da niti najbolj razvpiti holandski nacionalisti, ki tulijo čez tuje priseljence, muslimane in ostale "sovražnike ljudstva", ne slovijo kot nasprotniki Evropske unije. Pravzaprav si kot pravi šovinisti iskreno želijo, če jih poslušamo in prav razumemo, lepše in čistejše Unije, nikakor pa ne njenega propada. 

 

Na drugem mestu Danska, na tretjem Nemčija. Morda ne posebej presenetljivo, vsaj kar se Nemčije tiče. Obe nemški mainstream stranki (SDP in koalicija CDU - CSU) kot tudi Zeleni in Liberalci so izrazito proevropsko usmerjeni in niti Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je na zadnjih dveh deželnih volitvah (Brandenburg, Saška) doživela izjemno dober rezultat, se doslej ni izrekala kot protievropska ali evroskeptična stranka. Večji problem so Levica (Linke) in manj opazne radikalne levičarske stranke, ki do evropske ideje in bruseljske "nadvlade" gojijo precej močna ideološka nasprotovanja, celo sovraštvo.

 

Na drugem polu, torej na repu lestvice najbolj proevropskih, v skupno evropsko prihodnost usmerjenih držav najdemo Veliko Britanijo, Italijo, Poljsko in - čisto na zadnjem mestu - Slovenijo. A če si za vsako od naštetih lahko domislimo razlage, čemu takšna skepsa do evropske prihodnosti (Britanci tako ali tako odhajajo, z ali brez dogovora; Italijani so se nalezli Salvinija; Poljaki gojijo hude zamere na račun Bruslja zaradi očitkov, obtož in celo kazni, ker so malce grobo reformirali ostanke starega komunističnega pravosodja), smo pri Slovencih dejansko brez racionalne razlage. Kaj Slovence pri EU tako zelo moti, da bi jih 48 % najraje videlo, da v prihodnosti ne bi bili več del Unije?

 

 

Proslave v Stožicah - vrhunec je bila tista leta 2013 - so eden izmed simptomov slovenske anomalije. (Foto: TVS)

 

 

Vsekakor je eden izmed argumentov, ki pojasnjuje presenetljiv rezultat, dejstvo, da se pri nas nihče posebej ne trudi, da bi ohranjal evropsko zavest in pripadnost. Ne eno ne drugo pa ni samoumevno. V Sloveniji niti politika niti mediji ne naredijo praktično nič, da bi med ljudmi razširjali pozitivno percepcijo EU, njenih institucij, vrednot in nenazadnje tudi načel, ki predstavljajo tudi osrednja evropska načela. Morda je svetla izjema predsednik Borut Pahor. Toda v strankarski politiki - no, priznamo lahko, da so stranke na desnici vseeno malce bolj proevropske - bi težko našli primer politika, ki je izraziti promotor evropskih idej.

 

Nič manj problematičen ni odnos do socializma oziroma obdobja 1945-1990. Če vsaj za trenutek pozabimo okupacijo, državljansko vojno, komunistično revolucijo (1941-1945), potem je škandalozno že to, da obdobje jugoslovanskega socializma uradno zgodovinopisje ocenjuje kot pretežno pozitivno. Kot da se je po letu 1945 cedila ced in mleko, dinar je bil konvertibilen, črnega trga mark ni bilo, trgovine so bile prepolne živil, bencina ni nikoli primanjkovalo, eletrike ni nikoli zmanjkalo, ekologija je cvetela, okolje pa je bilo najbolj čisto v Evropi, tajna služba ni nikogar nadzirala, časopisi so bili svobodni, brez cenzure in nasploh se je v socialistični Sloveniji dobro živelo, veliko bolje kot danes, ko imamo to prekleto demokracijo in kapitalizem, ki nas izkorišča ... Ponovite si ta odstavek vsako jutro in počasi boste še sami začeli verjeti v to, kar verjame skoraj polovica vaših sodržavljanov.

 

Še precej slabše je v medijih in civilni družbi. Zagotovo vrhunec slovenske blaznosti, ki je najbolj simptomatično prikazala stanje duha slovenske mainstream politike in družbe, je bila tista proslava v Stožicah aprila 2013, kjer so peli Internacionalo, sramotili evropske institucije in njihove predstavnike. V prvih vrstah je sedel tedanji vrh slovenske države - ne le izvršilne in zakonodajne oblasti, pač pa tudi sodstva. Je vsaj koga izmed tistih, ki so se takrat krohotali neslanim šalam in ploskali ob neokusnih bravurah aktivistov, danes sram? Glede na Eurobarometrove izsledke je odgovor negativen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
42
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
3
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,854
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,207
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,701
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,357
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,991
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,550
07/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,333
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,003
09/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 847
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 905