Razkrivamo

"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."

Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. cedita med in mleko, dinar je bil vedno konvertibilen, močnejši od dolarja, črnega trga mark ni bilo, trgovine so bile prepolne živil, sploh eksotičnega sadja in čokolad, bencina ni nikoli primanjkovalo, eletrike ni nikoli zmanjkalo, ekologija je v socializmu cvetela, okolje pa je bilo najbolj čisto v Evropi, tajna služba ni nikogar nadzirala, časopisi so bili izjemno svobodni, brez cenzure ... Nasploh se je v socialistični Sloveniji izjemno dobro živelo, veliko bolje kot danes, ko imamo to prekleto demokracijo in kapitalizem, ki nas izkorišča.

03.09.2019 23:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Eurobarometer   Evropska unija   EU   Slovenija   evropska zavest   nostalgija   socializem

Foto: Strelec.si

V Sloveniji niti politika niti mediji ne naredijo praktično nič, da bi med ljudmi razširjali pozitivno percepcijo EU, njenih institucij, vrednot in nenazadnje tudi načel.

Nad Eurobarometrovo raziskavo javnega mnenja bi lahko tudi zamahnili z roko, vendar ji metodološko ne moremo ničesar očitati, kajti za razliko od velike večine anket, ki jih delajo slovenske agencije za anketiranje javnega mnenja, je Eurobarometrova raziskava transparentna. Poleg tega so rezultati v ostalih članicah povsem "normalni" in v ničemer ne izstopajo. Slovenci so sicer še vedno veliki privrženci evra, kar kaže na njihov pragmatizem: dobro nam gre, zakaj bi se pritoževali. Prav tako Slovenci v nobeni kategoriji niso doslej dajali vtisa, da Evropske unije ne marajo več, ali da bi celo ne imeli nič proti, če bi se Slovenija po britanskem vzoru lotila projekta slexit. Prav zato je svojevrstno presenečenje, da se je kar 48 % sodelujočih v anketi iz Slovenije strinjalo s trditvijo, da bi bilo njihovi domovini v prihodnosti bolje, če ne bi bila članica EU. Toda članstvo je neločljivo povezano z evrom. Mar 48 % Slovencev tega ne ve?! Možno. Če bi vedeli, da zapustiti Evropsko unijo pomeni odreči se evru, ki pa ga še vedno podpira tričetrt Slovencev, bi teh 48 % zanesljivo izgubilo precej privržencev.

 

Morda gre zgolj za trenutno "anomalijo", ki je prihodnja Eurobarometrova raziskava ne bo več zaznala oziroma se bo odstotek takšnih evroskeptikov znižal na zdravo evropsko povprečje, ki znaša 30 odstotkov, v realnosti pa je še polovico nižje. Toda če se ne bo in če bo tudi naslednja raziskava pokazala podoben rezultat, potem bo to alarm ne samo za slovensko politiko in medije, pač pa tudi za Evropsko komisijo. Kajti v tem primeru bo jasno, da gre v Sloveniji zadnja leta nekaj hudo narobe in da so (bili) dosedanji simptomi (neokusno zbliževanje z Rusijo, poveličevanje socializma, obujanje titoističnega kulta osebnosti, visoka stopnja korupcije v javni upravi, nekakšni partizansko-komunistični mitingi, netransparentna javna naročila, goljufije z velikimi državnimi infrastrukturnimi projekti, problematično sodstvo z zelo visokim odstotkom sodb, ki končajo na Evropskem sodišču za človekove pravice itd.) pravzaprav resno svarilo pred bližajočo se epidemijo kolektivne norosti ...

 

 

Dražgoše in Ruska kapelica sta dva najbolj izrazita fenomena slovenskih družbenih anomalij.

 

 

Celotno poročilo je Evropska komisija objavila 5. avgusta (vir), rezultati pa so bili na splošno dejansko dobri, celo najboljši v zadnjih petih letih, saj so anketiranci, državljani članic Evropske unije in petih kandidatk, precej pozitivno in optimistično ocenili razmere v Uniji - od gospodarstva, financ (zaupanje v evro je rekordno visoko), do stanja demokracije. Raziskava je potekala med 7. junijem in 1. julijem - torej po volitvah v Evropski parlament, največ zaupanja v EU imajo v Latviji (72 %), na Danskem (68 %) in Estoniji (60 %), visoka stopnja zaupanja pa je bila izmerjena še v Luksemburgu, Finskem, Portugalskem, Malti, Švedskem, Bolgariji in Madžarskem; slednja je svojevrstno presenečenje, glede na politiko njenega premierja Viktorja Orbana. Očitno so Madžari vseeno bolj privrženi evropski ideji, kot bi jim to pripisali tuji mediji.

 

Poleg visoke podpore EU v veliki večini članic je junijska Eurobarometrova raziskava ugotovila še zelo veliko skrb Evropejcev nad klimatskimi spremembami, ki so zdaj postale številka dve, ko gre za vprašanje kolektivne zaskrbljenosti. Na prvem mestu je še vedno vprašanje imigracije, kot so to poimenovali na Evropski komisiji, in sicer z nekaj izrazoslovnega zavajanja, ki res nikomur ne koristi. Prevedeno v ljudski jezik to pomeni, da nezakonite ekonomske migracije iz Severne Afrike in Bližnjega Vzhoda še vedno najbolj skrbijo Evropejce, pa če njihove nacionalne vlade to priznavajo ali ne.

 

Toda Eurobarometrova raziskava je poleg optimizma, ki ga poganjajo gospodarska rast, blaginja in občutek varnosti, zaznala tudi nenavadne fenomene, in sicer v vprašanju, ki sodi med splošna, takorekoč standardna preverjanja "evropske zavesti in pripadnosti": Mislite, da bi imela vaša država boljšo prihodnost zunaj Evropske unije? Odgovori po posameznih članicah so morda pokazali več, kot bi kdo pričakoval.

 

Poglejmo si najprej odstotke tistih, ki bi imeli raje, če njihova domovina ne bi bila več članica EU:

 

Vir: Eurobarometer, twitter @PabloPerezA

 

 

Nekoliko presenetljivo je na prvem mestu Nizozemska, kjer je evroskeptičnih ekstremistov manj kot deset odstotkov. Morda gre rezultat pripisati dejstvu, da niti najbolj razvpiti holandski nacionalisti, ki tulijo čez tuje priseljence, muslimane in ostale "sovražnike ljudstva", ne slovijo kot nasprotniki Evropske unije. Pravzaprav si kot pravi šovinisti iskreno želijo, če jih poslušamo in prav razumemo, lepše in čistejše Unije, nikakor pa ne njenega propada. 

 

Na drugem mestu Danska, na tretjem Nemčija. Morda ne posebej presenetljivo, vsaj kar se Nemčije tiče. Obe nemški mainstream stranki (SDP in koalicija CDU - CSU) kot tudi Zeleni in Liberalci so izrazito proevropsko usmerjeni in niti Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je na zadnjih dveh deželnih volitvah (Brandenburg, Saška) doživela izjemno dober rezultat, se doslej ni izrekala kot protievropska ali evroskeptična stranka. Večji problem so Levica (Linke) in manj opazne radikalne levičarske stranke, ki do evropske ideje in bruseljske "nadvlade" gojijo precej močna ideološka nasprotovanja, celo sovraštvo.

 

Na drugem polu, torej na repu lestvice najbolj proevropskih, v skupno evropsko prihodnost usmerjenih držav najdemo Veliko Britanijo, Italijo, Poljsko in - čisto na zadnjem mestu - Slovenijo. A če si za vsako od naštetih lahko domislimo razlage, čemu takšna skepsa do evropske prihodnosti (Britanci tako ali tako odhajajo, z ali brez dogovora; Italijani so se nalezli Salvinija; Poljaki gojijo hude zamere na račun Bruslja zaradi očitkov, obtož in celo kazni, ker so malce grobo reformirali ostanke starega komunističnega pravosodja), smo pri Slovencih dejansko brez racionalne razlage. Kaj Slovence pri EU tako zelo moti, da bi jih 48 % najraje videlo, da v prihodnosti ne bi bili več del Unije?

 

 

Proslave v Stožicah - vrhunec je bila tista leta 2013 - so eden izmed simptomov slovenske anomalije. (Foto: TVS)

 

 

Vsekakor je eden izmed argumentov, ki pojasnjuje presenetljiv rezultat, dejstvo, da se pri nas nihče posebej ne trudi, da bi ohranjal evropsko zavest in pripadnost. Ne eno ne drugo pa ni samoumevno. V Sloveniji niti politika niti mediji ne naredijo praktično nič, da bi med ljudmi razširjali pozitivno percepcijo EU, njenih institucij, vrednot in nenazadnje tudi načel, ki predstavljajo tudi osrednja evropska načela. Morda je svetla izjema predsednik Borut Pahor. Toda v strankarski politiki - no, priznamo lahko, da so stranke na desnici vseeno malce bolj proevropske - bi težko našli primer politika, ki je izraziti promotor evropskih idej.

 

Nič manj problematičen ni odnos do socializma oziroma obdobja 1945-1990. Če vsaj za trenutek pozabimo okupacijo, državljansko vojno, komunistično revolucijo (1941-1945), potem je škandalozno že to, da obdobje jugoslovanskega socializma uradno zgodovinopisje ocenjuje kot pretežno pozitivno. Kot da se je po letu 1945 cedila ced in mleko, dinar je bil konvertibilen, črnega trga mark ni bilo, trgovine so bile prepolne živil, bencina ni nikoli primanjkovalo, eletrike ni nikoli zmanjkalo, ekologija je cvetela, okolje pa je bilo najbolj čisto v Evropi, tajna služba ni nikogar nadzirala, časopisi so bili svobodni, brez cenzure in nasploh se je v socialistični Sloveniji dobro živelo, veliko bolje kot danes, ko imamo to prekleto demokracijo in kapitalizem, ki nas izkorišča ... Ponovite si ta odstavek vsako jutro in počasi boste še sami začeli verjeti v to, kar verjame skoraj polovica vaših sodržavljanov.

 

Še precej slabše je v medijih in civilni družbi. Zagotovo vrhunec slovenske blaznosti, ki je najbolj simptomatično prikazala stanje duha slovenske mainstream politike in družbe, je bila tista proslava v Stožicah aprila 2013, kjer so peli Internacionalo, sramotili evropske institucije in njihove predstavnike. V prvih vrstah je sedel tedanji vrh slovenske države - ne le izvršilne in zakonodajne oblasti, pač pa tudi sodstva. Je vsaj koga izmed tistih, ki so se takrat krohotali neslanim šalam in ploskali ob neokusnih bravurah aktivistov, danes sram? Glede na Eurobarometrove izsledke je odgovor negativen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
42
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.705
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.686
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.769
04/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.314
05/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.165
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.751
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.888
08/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.013
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.111
10/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.251