Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

06.09.2019 00:37
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Praga   Trnovo   Fran Saleški Finžgar   Izidor Cankar

Zdaj je prišel čas še za druga dela. Nujno se je bilo treba spopasti z načrtom za veliko cerkev v Pragi, medtem ko je z obljubo sestri, da se bo lotil načrtovanja prizidka k Andrejevi trnovski hiši, še malo odlašal. Pričakoval je pogostejše obiske domačih in pri tem mislil predvsem na nečakinji, ki bi mu mogli vsaj kdaj pa kdaj pomagati pri krpanju nogavic in nekoliko ponošene obleke, a ju ni bilo. Opravljata zahtevni službi, ju je na njegovo godrnjanje branila sestra. Pač pa se je nekajkrat prikazal nečak Karel in se ponudil pri delu v hiši, manj na vrtu; najrajši bi pa kar obsedel in poslušal strica Jožeta o dunajskih in praških zdrahah. Šele na njegovo prigovarjanje, naj se bolje pripravlja za poklic duhovnika in na skorajšnjo novo mašo, se je vidno nejevoljen odpravil nazaj v semenišče.

 

Po hladni zimi se je ob toplejših popodnevih večkrat pojavil na sosednjem župnijskem vrtu trnovski župnik in pisatelj Franc Saleški Finžgar. Če je naneslo, a ne prav pogosto, da je videl Plečnika pred hišo, ga je vselej vljudno pozdravil. Nekega nedeljskega popoldneva pa se je pojavil pred njegovimi vrati s prošnjo za strokovno pomoč. Z roko je pokazal na trhle ostanke ograje med vrtovoma in ga prosil, naj kot arhitekt premisli o primerni novi ograji. Z nasmeškom mu je odgovoril, naj mirno podre preostalo, nove naj pa ne postavlja. Na začuden župnikov pogled je pojasnil: "Čemu bi si dva soseda zapirala ljubi veter, ki mirno pihlja od soseda do soseda. Moj načrt je v eni besedici: Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja." Zdaj se je Finžgar široko zasmejal in problem ograje je bil rešen za dolga leta in desetletja še daleč po njuni smrti. S tem pa si je Plečnik prislužil dokaj rednega gosta v hiši, duhovitega sogovornika, zaveznika in prinašalca številnih naročil in pomembnih pobud.

 

Ob enem takih obiskov mu je potožil o težavah njegovih faranov na ljubljanskem Barju. Trnovska cerkev je zanje skoraj tako daleč kot ona na Rakovniku, obe pa slabo dostopni po blatnih cestah. Ali bi bil pripravljen razmišljati o manjši podružnični cerkvi na Barju. Težko bi  mu odrekel in se je hitro spravil k delu. Po enem tednu mu je že pokazal ne preveliko, a skrbno izdelano risbo cerkvice Ecce Homo na Barju. Čeprav si je zamislil razmeroma skromno, skoraj zasilno cerkveno stavbo, se načrtu pozna, da je nastal v času intenzivnih priprav za načrtovanje cerkve sv. Srca Jezusovega v Pragi. Še več, v temeljni zasnovi stavbnega organizma, ki ga deli široko in ozko telo zvonika na prednjo ladjo in pomožni prostor za njim, se da prepoznati poznejšo monumentalno praško uresničitev. Finžgar ga je bil zelo vesel. Takoj se je navdušil in ga hotel nemudoma predstaviti škofu Antonu Bonaventuri Jegliču, ki pa ni pokazal zanj večjega zanimanja. A tudi težave Barjanov se škofu niso zdele tako neznansko velike. Mnogi ljudje po Sloveniji hodijo uro in več do svojih far, je pribil. Načrtek je šel kmalu v pozabo, sama ideja za cerkev na Barju pa je ostala živa.

 

V prvih letih njegovega bivanja v Trnovem mu je prav Finžgar pomagal vstopiti iz skoraj popolne izolacije v slovenske akademske kroge. V bližnjem župnišču so ga obiskovali mnogi vidni intelektualci, zvečine zaradi njegovega iskrivega duha, pa tudi zaradi njegovega vpliva v mnogih tudi cerkvenih okoljih in ne nazadnje zaradi njegovih neverjetnih organizacijskih sposobnosti. Tiste pomladi je zvabil čez vrt do Plečnikovih vrat profesorja umetnostne zgodovine na univerzi Izidorja Cankarja. Našla sta ga pri delu na načrtih za praško cerkev, ki pa jih je hitro prekril z listom papirja, da ne bi videla, kaj dela. Počasi sta ga le pregovorila, da se je omehčal in jima pokazal, kaj snuje. Bil je skoraj na začetku. Koncept jima je razlagal s svinčnikom v roki po robu načrta: Cerkev naj si zamislita, da stoji sredi razsežnega trga, deloma poraslega z drevjem. Zunanji pravokotni obod cerkve oklepajo polstebri, ki se v nadstropju prelevijo v prave stebre. Notranji cerkveni prostor se deli na osrednji del z vrinjenim stebriščem in na pritlični obod. V vzdolžni osi stebrišča stoji veliki oltar med stebroma, torej je umaknjen od oltarne stene, s tem pa se v jedru  izoblikuje poenoteni kristocentrični prostor, v katerem se ljudstvo prosto zbira okrog oltarja. V prostorskem pasu zunaj tega jedra sta spredaj in zadaj nameščeni obsežni predverji, na bokih dve podolžni kapeli, z ene strani v višini oltarja pevski kor, z druge zakristija. Zvonik stoji po italijanski navadi samostojno, in kakor moreta prepoznati iz risbe, prinaša na evropski sever nekaj beneške motivike. Z visokimi stebri na vogalih se zvonik motivno navezuje na stebrni plašč cerkve.

 

Cankar je pomenljivo kimal in pripomnil, da po njegovem kaže načrt na novo stopnjo v razumevanju modernega katoliškega cerkvenega prostora v primeri z onim na Ottakringu, in prav takšnega ali podobnega bi si v Ljubljani prav zaslužili. Finžgar je odločno prikimaval potem pa nekoliko zajedljivo proti Cankarju, sicer duhovniku in vidnemu predstavniku univerze, da je po tolikih političnih neumnostih med prevratom in po njem, univerza vendarle nekoliko popravila celotno sliko Slovenije s tem, ko je uspela pridobiti Plečnika za delo v domovini. Cankar je odločno odkimaval z glavo, češ da se povsem ne strinja, vendar je povsem suvereno zaokrožil razpravo s stališčem, da je prvi cilj slovenske kulturne politike in politike nasploh z ustanovitvijo univerze dosežen. Temu pa morajo neogibno slediti koraki kot krepitev nacionalnih ustanov, kot sta Narodni muzej in Narodna galerija, ustanavljanje strokovnih združenj, skrb za strokovni tisk, in naposled vse sile usmeriti v ustanovitev slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od vseh akademskih učiteljev se pričakuje, da bodo postavili temelje vsem znanstvenim in umetnostnim disciplinam, saj brez tega ustanovitev akademije znanosti in umetnosti ne bi imela smisla.

 

Plečnik ga je z zanimanjem poslušal in ga obvestil o sveži novici, da se je pred kratkim na šoli ustanovilo društvo Ognjišče akademikov arhitektov, ki ga skupaj z arhitektskim oddelkom zagotovo prepoznava v tako zamišljenem okviru novih nalog. Kolegom iz Ognjišča bo zato predlagal, da povabijo gospoda profesorja na enega prihodnjih sobotnih srečanj. Cankar pa mu je odvrnil, da se veseli priložnosti, ko bo lahko mladim arhitektom predstavil ta del nacionalnega kulturnega programa in pomembne vloge arhitekture in arhitektov kot njenih ustvarjalcev v teh prizadevanjih. Obžaloval je, ker še niso uspeli ustanoviti umetnostne akademije in tako ta segment žal ni pokrit z domačimi učitelji, četudi jih ne manjka, a se bo v prihodnosti zagotovo zgodilo tudi to.

 

Plečnik je držal besedo. Obvestil je ognjiščarje o možnosti, da jih obišče profesor Cankar, kar so z radi sprejeli in ga nadvse vljudno s pismom povabili na bližnje sobotno srečanje. Prišel je skrbno oblečen v temno sivo obleko z dvorednim suknjičem; prav nič na njem ni spominjalo na duhovnika. Niti kolarja ni imel okrog vratu, pač pa umetelno zavezano kravato s karirastim vzorcem pod škrobljenim ovratnikom, na glavi pa je nosil mehak klobuk, obrobljen s širokim svilenim trakom. Zanje je imel sestavljen kratek nagovor, potem pa se je razgovor selil iz teme na temo, dokler ni nekdo izmed študentov navrgel, da je ena izmed nalog ljubljanske šole za arhitekturo ustvariti narodno arhitekturo. Profesor Vurnik, na primer, si s svojimi deli načrtno prizadeva za pristni slovenski narodni slog v arhitekturi. Cankar je pripomnil, da je po zadnji vojni čutiti v mnogih deželah, ki so postale samostojne države, na Češkem, Poljskem, prav tako med Srbi podobne tendence kot in zato ne preseneča, da se je ideja pojavila tudi med Slovenci. Opaža pa v tem predvsem dve bistveno različni pojmovanji: enim je vodilo dosledno zgledovanje po priljubljenih zgodovinskih arhitekturah, deloma tudi po ljudski arhitekturni motiviki, drugim je pomembno sodobnemu čutenju preoblikovanje zgodovinskih vzorov, ali samo nadevanje nekaterih prepoznavnih  motivov na moderno koncipirane stavbne zasnove. V tem se je obrnil k Plečniku in ga vprašal, kako on gleda na prizadevanja za tako imenovano domačo umetnost. On je o tem očitno veliko premišljal, saj se je zdelo, da je imel odgovor že dolgo pripravljen. "Ne gre za to, da nekaj, kar štejemo za izrazito naše, ponavljamo in obujamo, temveč gre za to, da negujemo nam lastni način izražanja umetnosti."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,632
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,043
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,055
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,339
05/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,635
06/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,418
07/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,774
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 953
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,187
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,049