Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

06.09.2019 00:37
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Praga   Trnovo   Fran Saleški Finžgar   Izidor Cankar

Zdaj je prišel čas še za druga dela. Nujno se je bilo treba spopasti z načrtom za veliko cerkev v Pragi, medtem ko je z obljubo sestri, da se bo lotil načrtovanja prizidka k Andrejevi trnovski hiši, še malo odlašal. Pričakoval je pogostejše obiske domačih in pri tem mislil predvsem na nečakinji, ki bi mu mogli vsaj kdaj pa kdaj pomagati pri krpanju nogavic in nekoliko ponošene obleke, a ju ni bilo. Opravljata zahtevni službi, ju je na njegovo godrnjanje branila sestra. Pač pa se je nekajkrat prikazal nečak Karel in se ponudil pri delu v hiši, manj na vrtu; najrajši bi pa kar obsedel in poslušal strica Jožeta o dunajskih in praških zdrahah. Šele na njegovo prigovarjanje, naj se bolje pripravlja za poklic duhovnika in na skorajšnjo novo mašo, se je vidno nejevoljen odpravil nazaj v semenišče.

 

Po hladni zimi se je ob toplejših popodnevih večkrat pojavil na sosednjem župnijskem vrtu trnovski župnik in pisatelj Franc Saleški Finžgar. Če je naneslo, a ne prav pogosto, da je videl Plečnika pred hišo, ga je vselej vljudno pozdravil. Nekega nedeljskega popoldneva pa se je pojavil pred njegovimi vrati s prošnjo za strokovno pomoč. Z roko je pokazal na trhle ostanke ograje med vrtovoma in ga prosil, naj kot arhitekt premisli o primerni novi ograji. Z nasmeškom mu je odgovoril, naj mirno podre preostalo, nove naj pa ne postavlja. Na začuden župnikov pogled je pojasnil: "Čemu bi si dva soseda zapirala ljubi veter, ki mirno pihlja od soseda do soseda. Moj načrt je v eni besedici: Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja." Zdaj se je Finžgar široko zasmejal in problem ograje je bil rešen za dolga leta in desetletja še daleč po njuni smrti. S tem pa si je Plečnik prislužil dokaj rednega gosta v hiši, duhovitega sogovornika, zaveznika in prinašalca številnih naročil in pomembnih pobud.

 

Ob enem takih obiskov mu je potožil o težavah njegovih faranov na ljubljanskem Barju. Trnovska cerkev je zanje skoraj tako daleč kot ona na Rakovniku, obe pa slabo dostopni po blatnih cestah. Ali bi bil pripravljen razmišljati o manjši podružnični cerkvi na Barju. Težko bi  mu odrekel in se je hitro spravil k delu. Po enem tednu mu je že pokazal ne preveliko, a skrbno izdelano risbo cerkvice Ecce Homo na Barju. Čeprav si je zamislil razmeroma skromno, skoraj zasilno cerkveno stavbo, se načrtu pozna, da je nastal v času intenzivnih priprav za načrtovanje cerkve sv. Srca Jezusovega v Pragi. Še več, v temeljni zasnovi stavbnega organizma, ki ga deli široko in ozko telo zvonika na prednjo ladjo in pomožni prostor za njim, se da prepoznati poznejšo monumentalno praško uresničitev. Finžgar ga je bil zelo vesel. Takoj se je navdušil in ga hotel nemudoma predstaviti škofu Antonu Bonaventuri Jegliču, ki pa ni pokazal zanj večjega zanimanja. A tudi težave Barjanov se škofu niso zdele tako neznansko velike. Mnogi ljudje po Sloveniji hodijo uro in več do svojih far, je pribil. Načrtek je šel kmalu v pozabo, sama ideja za cerkev na Barju pa je ostala živa.

 

V prvih letih njegovega bivanja v Trnovem mu je prav Finžgar pomagal vstopiti iz skoraj popolne izolacije v slovenske akademske kroge. V bližnjem župnišču so ga obiskovali mnogi vidni intelektualci, zvečine zaradi njegovega iskrivega duha, pa tudi zaradi njegovega vpliva v mnogih tudi cerkvenih okoljih in ne nazadnje zaradi njegovih neverjetnih organizacijskih sposobnosti. Tiste pomladi je zvabil čez vrt do Plečnikovih vrat profesorja umetnostne zgodovine na univerzi Izidorja Cankarja. Našla sta ga pri delu na načrtih za praško cerkev, ki pa jih je hitro prekril z listom papirja, da ne bi videla, kaj dela. Počasi sta ga le pregovorila, da se je omehčal in jima pokazal, kaj snuje. Bil je skoraj na začetku. Koncept jima je razlagal s svinčnikom v roki po robu načrta: Cerkev naj si zamislita, da stoji sredi razsežnega trga, deloma poraslega z drevjem. Zunanji pravokotni obod cerkve oklepajo polstebri, ki se v nadstropju prelevijo v prave stebre. Notranji cerkveni prostor se deli na osrednji del z vrinjenim stebriščem in na pritlični obod. V vzdolžni osi stebrišča stoji veliki oltar med stebroma, torej je umaknjen od oltarne stene, s tem pa se v jedru  izoblikuje poenoteni kristocentrični prostor, v katerem se ljudstvo prosto zbira okrog oltarja. V prostorskem pasu zunaj tega jedra sta spredaj in zadaj nameščeni obsežni predverji, na bokih dve podolžni kapeli, z ene strani v višini oltarja pevski kor, z druge zakristija. Zvonik stoji po italijanski navadi samostojno, in kakor moreta prepoznati iz risbe, prinaša na evropski sever nekaj beneške motivike. Z visokimi stebri na vogalih se zvonik motivno navezuje na stebrni plašč cerkve.

 

Cankar je pomenljivo kimal in pripomnil, da po njegovem kaže načrt na novo stopnjo v razumevanju modernega katoliškega cerkvenega prostora v primeri z onim na Ottakringu, in prav takšnega ali podobnega bi si v Ljubljani prav zaslužili. Finžgar je odločno prikimaval potem pa nekoliko zajedljivo proti Cankarju, sicer duhovniku in vidnemu predstavniku univerze, da je po tolikih političnih neumnostih med prevratom in po njem, univerza vendarle nekoliko popravila celotno sliko Slovenije s tem, ko je uspela pridobiti Plečnika za delo v domovini. Cankar je odločno odkimaval z glavo, češ da se povsem ne strinja, vendar je povsem suvereno zaokrožil razpravo s stališčem, da je prvi cilj slovenske kulturne politike in politike nasploh z ustanovitvijo univerze dosežen. Temu pa morajo neogibno slediti koraki kot krepitev nacionalnih ustanov, kot sta Narodni muzej in Narodna galerija, ustanavljanje strokovnih združenj, skrb za strokovni tisk, in naposled vse sile usmeriti v ustanovitev slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od vseh akademskih učiteljev se pričakuje, da bodo postavili temelje vsem znanstvenim in umetnostnim disciplinam, saj brez tega ustanovitev akademije znanosti in umetnosti ne bi imela smisla.

 

Plečnik ga je z zanimanjem poslušal in ga obvestil o sveži novici, da se je pred kratkim na šoli ustanovilo društvo Ognjišče akademikov arhitektov, ki ga skupaj z arhitektskim oddelkom zagotovo prepoznava v tako zamišljenem okviru novih nalog. Kolegom iz Ognjišča bo zato predlagal, da povabijo gospoda profesorja na enega prihodnjih sobotnih srečanj. Cankar pa mu je odvrnil, da se veseli priložnosti, ko bo lahko mladim arhitektom predstavil ta del nacionalnega kulturnega programa in pomembne vloge arhitekture in arhitektov kot njenih ustvarjalcev v teh prizadevanjih. Obžaloval je, ker še niso uspeli ustanoviti umetnostne akademije in tako ta segment žal ni pokrit z domačimi učitelji, četudi jih ne manjka, a se bo v prihodnosti zagotovo zgodilo tudi to.

 

Plečnik je držal besedo. Obvestil je ognjiščarje o možnosti, da jih obišče profesor Cankar, kar so z radi sprejeli in ga nadvse vljudno s pismom povabili na bližnje sobotno srečanje. Prišel je skrbno oblečen v temno sivo obleko z dvorednim suknjičem; prav nič na njem ni spominjalo na duhovnika. Niti kolarja ni imel okrog vratu, pač pa umetelno zavezano kravato s karirastim vzorcem pod škrobljenim ovratnikom, na glavi pa je nosil mehak klobuk, obrobljen s širokim svilenim trakom. Zanje je imel sestavljen kratek nagovor, potem pa se je razgovor selil iz teme na temo, dokler ni nekdo izmed študentov navrgel, da je ena izmed nalog ljubljanske šole za arhitekturo ustvariti narodno arhitekturo. Profesor Vurnik, na primer, si s svojimi deli načrtno prizadeva za pristni slovenski narodni slog v arhitekturi. Cankar je pripomnil, da je po zadnji vojni čutiti v mnogih deželah, ki so postale samostojne države, na Češkem, Poljskem, prav tako med Srbi podobne tendence kot in zato ne preseneča, da se je ideja pojavila tudi med Slovenci. Opaža pa v tem predvsem dve bistveno različni pojmovanji: enim je vodilo dosledno zgledovanje po priljubljenih zgodovinskih arhitekturah, deloma tudi po ljudski arhitekturni motiviki, drugim je pomembno sodobnemu čutenju preoblikovanje zgodovinskih vzorov, ali samo nadevanje nekaterih prepoznavnih  motivov na moderno koncipirane stavbne zasnove. V tem se je obrnil k Plečniku in ga vprašal, kako on gleda na prizadevanja za tako imenovano domačo umetnost. On je o tem očitno veliko premišljal, saj se je zdelo, da je imel odgovor že dolgo pripravljen. "Ne gre za to, da nekaj, kar štejemo za izrazito naše, ponavljamo in obujamo, temveč gre za to, da negujemo nam lastni način izražanja umetnosti."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
11
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
7
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder ne bi smel postati generalni direktor Kliničnega centra, saj je bil na to mesto imenovan nezakonito!
11
24.09.2019 23:25
Aleš Šabeder, ki se te dni v New Yorku hvali, kako izjemno imamo v Sloveniji urejeno zdravstveno varstvo, je bil natankoleto in ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
12
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,960
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,607
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,056
04/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,898
05/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,587
06/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,363
07/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,475
08/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 853
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,063
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 955