Komentar

"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."

Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam svoj komentar arhitektu Miesu van der Roheju, tretjemu in istočasno zadnjemu direktorju Bauhausa.

07.09.2019 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mies van der Rohe   Bauhaus   Vila Tugendhat   Brno   modernizem   nacizem   ZDA   Nemčija   Čehoslovaška   izrojena umetnost

Modernizem je bil za naciste državni sovražnik številka ena. Modernizem je bil za naciste prekomerno intelektualen, degeneriran in dekadenten. Izrojena umetnost.

Na začetku mojega današnjega komentarja vstopimo v dokumentarni film režiserja Dietra Reifartha z naslovom Hiša Tugendhat (Das Haus Tugendhat) iz leta 2013, ki smo ga ta teden gledali v sklopu Evropskega dne judovske kulture v organizaciji Goethe inštituta in Mini teatra. V prvih sekvencah filma gledamo kadre, ki se v celoti posvečajo lepoti arhitekturnega izraza hiše Tugendhat, ki jo je zasnoval arhitekt Ludwig Mies van der Rohe. Gledamo arhitekturno mojstrovino! Režiser filma nas je s svojo natančno notranjo montažo globinsko potopil v morfolški izraz njene arhitekture. Ta je leta 1930 s svojo prostorsko prelomnostjo izoblikovala prihodnost. V natančno premišljenem filmskem zaporedju so se pred nami v podvojeni časovni zanki (umetniško zgodovinska restavracija hiše) zvrstili potomci judovske družine z vso svojo filozofsko nežnostjo in mirno bolečino. Poseben dosežek režiserja je tudi v tem, da je na dostojen način v filmski kader pripeljal potomko nacistične družine, ki se je vselila v izpraznejno hišo. Predvsem pa smo v njeni pripovedi prepozanali nacistično oziroma očetovo omejenost, ki se je izrazila v njeni pripovedi: Najprej je oče prevelike prostore pregradil s pregradnimi stenami, da smo jih lažje ogrevali, predvsem pa je postavil kmečko sobo, da smo se vsi bolje počutili.

 

Dieter Reifarth

Dieter Reifarth, Das Haus Tugendhat

 

 

Tugendhati so se po izgonu leta 1938 najprej preselili v Švico in kasneje  v Venezuelo. V filmu smo lahko videli njihove izjemne družinske filmske posnetke, ki jih je oče Fritz, tekstilni tovarnar, snemal oziroma naročal. S temi družinskimi filmi smo dobili neposreden dokaz, da je bilo vsakdanje življene v hiši popolnoma naravno.

 

Po osvoboditvi Češkoslovaške od nacističnega pogroma so komunisti-internacionalisti v hišo naslelili plesno-ritmično šolo, ki je bila navkljub porušeni namembnosti vsaj vizualno skladna z deklariranim konstruktivističnim kolektivizmom. V drugi komunistični fazi so vanjo naselili bolnico za otroke s težavami s hrbtenico. No, otroci so imeli vsaj svetlo bolnico. V tretji komunistični fazi pa so hišo spremenili v lobotomski protokolarno-ideološki objekt. Po propadu komunistične idologije je bil ravno v hiši Tugendhat proglašen razpad Čehoslovaške države.

 

Že v naslednjem tranzicijskem hipu pa je mesto Brno začelo posojati hišo najrazličnejšim vampirjem. Recimo za snamanje najvulgarnejših, tupoumnih reklam. Film se je zaključil z navidez odrešujočim posegom Unesca, ki je dokončno prislil češke odločevalce, da so hišo inteligentno obnovili, da je zasvetila v vsem svojem sijaju in z vsemi svojimi paradoksi. Tako da je vsaj judovska družina Tugendhat doživela s svojo drugo generacijo delno zadoščenje. Nujno moram dodati, da so v filmu poleg celotne družine Tugendhat restavratorji, umetnostni zgodovinarji in zgodovinarke delovali več kot odrešujoče.

 

Hišo (vilo) Tugendhat danes razumemo kot pionirsko, otvoritveno dejanje bodočega internacionalnega stila. Postala je ikonična arhitektura modernističnega izraza. Njena osrednja arhitekturna poteza je bila njena prepoznavna ravna streha. Njen osrednji vizualni učinek pa je bil dosežen z najenostavnejšo belo fasadno barvo. Kako impresivno delujeje v filmu restavratorska analiza fasadne barve (ime restavratorja mi je splozelo, pa bi si ga bilo vredno ohraniti v spominu). Modernistična arhitektura je bila ravno zaradi bele barve in ravne strehe za naciste podobna muslimanskim zaselkom, ravno s tem argumentom so jo zasmehovali in poniževali.

 

 

Maketa Vile Tugendhat, Brno, Češka

 

 

Potomci Fritza Tugendhata, danes odrasli pričevalci, se v filmu niso mogli načuditi svetlobnim igram, ki jim jih je organiziral arhitekt s svojo stekleno stukturo. V prostoru so prevladovale elegantne kromirane konstrukcije, marmorna zavesa in izjemno visoka vrata do stropa. Mies van der Rohe je bil arhitekt aristokratov (obsojali so ga, da gradi nemoralno arhitekturo), ne, bil je aristokratski arhitekt. Tako lahko v hiši Tugendhat ponovno vidimo dokaz, da ima umetnina svoje življenje, umetnik svoje, lastniki umetnine pa popolnoma drugačno življenje.

 

Poetski afekt, ki se mu ne morem upreti: Prihodnost dolgo časa opazuje arhitektove zidove, potem počasi vstopi vanje. Dolgo časa biva njih, dokler v zidovih ne izoblikuje vrat. Tako lahko še slehernik vstopi v prihodnost. Tudi zato potrebujemo umetnost!

 

Arhitektura je najglobje povezana s svojim časom oziroma arhitektura je čas sam. Čas pa je enako materiali. Arhitekturna estetika mora nujno slediti novo-tehnološki svet. Organizirati mora materiale svoje dobe. Rohejeva zgodnja izhodišča je potrebno razumeti kot Losoov arhitekturni teoretski odmev, kot razširjen proces prostorskih iluminacij, ki za svoj minimaliziran ornament uporablja svetlobo in sence. Mies van der Rohe je vse svoje umetniško življenje razvijal sintagmo internacionalni stil arhitekture. Ta sploh ni bil logičen v nacistični Nemčiji, njegova arhitektura je kot z britvijo zarezala v nacionalne kulturne koncepte. Bil je tujec za tuji (nacistični) svet. Zanj je veljal očitek, da modernizira svet, ki ga podpira judovski establišment. Modernizem je bil za naciste državni sovražnik številka Ena. Modernizem je bil za naciste prekomerno intelektualen, degeneriran in dekadenten. Izrojena umetnost. Še huje: modernizem je bil enako boljševizem. Mies van der Rohe je leta 1926 oblikoval izjemen spominski objekt posvečen Rosi Luxemburg in Karlu Liebknechtu, ki so ga nacisti z prevzemom oblasti vzporedno z ukinitvijo šole Bauhaus porušili. Rohejeva očetnjava je vedno bolj bledela. In vojna se je lahko 1. septembra leta 1939 začela.

 

 

Mies van der Rohe je vse svoje umetniško življenje razvijal sintagmo internacionalni stil arhitekture.

 

 

Zaključna digresija: ob stoletnici Bauhausa je Univerza v Ljubljani pred kratkim izdala zbornik z naslovom Človek. Umetnost. Tehonologija., ki ga je uredila dr. Mateja Gaber. V prvem zborniškem prispevku je Marko Balažic na strani 24 opisal zadnje srečanje nacistične oblasti in Miesa van der Roheja pred dokončnim zaprtjem šole. Od Roheja so zahtevali, da odpusti predavatelja, slikarja Vasilija Kandinskega. Mies van der Rohe tega na noben način ni želel storiti, nasprotno - oboževal je njegov umetniško delo. Marko Balažic je v svojem prispevku Bauhaus, degenerirana umetnost? natančno opisal to mitsko srečanje, ki je imelo svojo partijsko zapisničarko. Saj se je zgodilo na Bojni zvezi za nemško kulturo.

 

Mies van der Rohe je zaradi nerazumnih ultimatov zahteval sestanek pri človeku, čigar imena ne bi hotel niti zapisati. Naj mu bo - pri Alfredu Rožnem bregu*. Od tu naprej citiram Marka Balažica:

 

Rosenberg je zatem Miesu razkril, da je tudi sam arhitekt in razprava se je nadaljevala v nekoliko bolj enakovrednem vzdušju. Mies je Rosenbergu dejal, da se bosta kot arhitekta gotovo razumela, nakar je veljak NSDAP odvrnil:

 

"Nikoli. Kaj pričakujete, da bom storil? Veste, da Bauhaus podpirajo sile, ki se borijo proti nam. Gre za eno vojsko proti drugi, le v duhovnem svetu."

 

Mies mu je odgovoril: "Ne. Menim, da ni tako."

 

Rosenberg je nato začel o osebnem neodobravanju Bauhausovega stila, Mies pa je dejal: "Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno. Pri Bauhausu se pa trudimo prav za to, da bi imeli dobre izdelke, ki jih ne bo treba vreči skozi okno."

 

Seveda je šel predaleč. Rosenberg je vstal, Mise pa je končal svoje arhitekturno poslanstvo v izgnanstvu v ZDA. Konec diresije. Vojna se nadaljuje!

 

* Rosenbergu

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
1
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,491
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,595
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,256
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,924
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,545
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,209
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,733
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,314
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,621
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 945