Komentar

"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."

Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam svoj komentar arhitektu Miesu van der Roheju, tretjemu in istočasno zadnjemu direktorju Bauhausa.

07.09.2019 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mies van der Rohe   Bauhaus   Vila Tugendhat   Brno   modernizem   nacizem   ZDA   Nemčija   Čehoslovaška   izrojena umetnost

Modernizem je bil za naciste državni sovražnik številka ena. Modernizem je bil za naciste prekomerno intelektualen, degeneriran in dekadenten. Izrojena umetnost.

Na začetku mojega današnjega komentarja vstopimo v dokumentarni film režiserja Dietra Reifartha z naslovom Hiša Tugendhat (Das Haus Tugendhat) iz leta 2013, ki smo ga ta teden gledali v sklopu Evropskega dne judovske kulture v organizaciji Goethe inštituta in Mini teatra. V prvih sekvencah filma gledamo kadre, ki se v celoti posvečajo lepoti arhitekturnega izraza hiše Tugendhat, ki jo je zasnoval arhitekt Ludwig Mies van der Rohe. Gledamo arhitekturno mojstrovino! Režiser filma nas je s svojo natančno notranjo montažo globinsko potopil v morfolški izraz njene arhitekture. Ta je leta 1930 s svojo prostorsko prelomnostjo izoblikovala prihodnost. V natančno premišljenem filmskem zaporedju so se pred nami v podvojeni časovni zanki (umetniško zgodovinska restavracija hiše) zvrstili potomci judovske družine z vso svojo filozofsko nežnostjo in mirno bolečino. Poseben dosežek režiserja je tudi v tem, da je na dostojen način v filmski kader pripeljal potomko nacistične družine, ki se je vselila v izpraznejno hišo. Predvsem pa smo v njeni pripovedi prepozanali nacistično oziroma očetovo omejenost, ki se je izrazila v njeni pripovedi: Najprej je oče prevelike prostore pregradil s pregradnimi stenami, da smo jih lažje ogrevali, predvsem pa je postavil kmečko sobo, da smo se vsi bolje počutili.

 

Dieter Reifarth

Dieter Reifarth, Das Haus Tugendhat

 

 

Tugendhati so se po izgonu leta 1938 najprej preselili v Švico in kasneje  v Venezuelo. V filmu smo lahko videli njihove izjemne družinske filmske posnetke, ki jih je oče Fritz, tekstilni tovarnar, snemal oziroma naročal. S temi družinskimi filmi smo dobili neposreden dokaz, da je bilo vsakdanje življene v hiši popolnoma naravno.

 

Po osvoboditvi Češkoslovaške od nacističnega pogroma so komunisti-internacionalisti v hišo naslelili plesno-ritmično šolo, ki je bila navkljub porušeni namembnosti vsaj vizualno skladna z deklariranim konstruktivističnim kolektivizmom. V drugi komunistični fazi so vanjo naselili bolnico za otroke s težavami s hrbtenico. No, otroci so imeli vsaj svetlo bolnico. V tretji komunistični fazi pa so hišo spremenili v lobotomski protokolarno-ideološki objekt. Po propadu komunistične idologije je bil ravno v hiši Tugendhat proglašen razpad Čehoslovaške države.

 

Že v naslednjem tranzicijskem hipu pa je mesto Brno začelo posojati hišo najrazličnejšim vampirjem. Recimo za snamanje najvulgarnejših, tupoumnih reklam. Film se je zaključil z navidez odrešujočim posegom Unesca, ki je dokončno prislil češke odločevalce, da so hišo inteligentno obnovili, da je zasvetila v vsem svojem sijaju in z vsemi svojimi paradoksi. Tako da je vsaj judovska družina Tugendhat doživela s svojo drugo generacijo delno zadoščenje. Nujno moram dodati, da so v filmu poleg celotne družine Tugendhat restavratorji, umetnostni zgodovinarji in zgodovinarke delovali več kot odrešujoče.

 

Hišo (vilo) Tugendhat danes razumemo kot pionirsko, otvoritveno dejanje bodočega internacionalnega stila. Postala je ikonična arhitektura modernističnega izraza. Njena osrednja arhitekturna poteza je bila njena prepoznavna ravna streha. Njen osrednji vizualni učinek pa je bil dosežen z najenostavnejšo belo fasadno barvo. Kako impresivno delujeje v filmu restavratorska analiza fasadne barve (ime restavratorja mi je splozelo, pa bi si ga bilo vredno ohraniti v spominu). Modernistična arhitektura je bila ravno zaradi bele barve in ravne strehe za naciste podobna muslimanskim zaselkom, ravno s tem argumentom so jo zasmehovali in poniževali.

 

 

Maketa Vile Tugendhat, Brno, Češka

 

 

Potomci Fritza Tugendhata, danes odrasli pričevalci, se v filmu niso mogli načuditi svetlobnim igram, ki jim jih je organiziral arhitekt s svojo stekleno stukturo. V prostoru so prevladovale elegantne kromirane konstrukcije, marmorna zavesa in izjemno visoka vrata do stropa. Mies van der Rohe je bil arhitekt aristokratov (obsojali so ga, da gradi nemoralno arhitekturo), ne, bil je aristokratski arhitekt. Tako lahko v hiši Tugendhat ponovno vidimo dokaz, da ima umetnina svoje življenje, umetnik svoje, lastniki umetnine pa popolnoma drugačno življenje.

 

Poetski afekt, ki se mu ne morem upreti: Prihodnost dolgo časa opazuje arhitektove zidove, potem počasi vstopi vanje. Dolgo časa biva njih, dokler v zidovih ne izoblikuje vrat. Tako lahko še slehernik vstopi v prihodnost. Tudi zato potrebujemo umetnost!

 

Arhitektura je najglobje povezana s svojim časom oziroma arhitektura je čas sam. Čas pa je enako materiali. Arhitekturna estetika mora nujno slediti novo-tehnološki svet. Organizirati mora materiale svoje dobe. Rohejeva zgodnja izhodišča je potrebno razumeti kot Losoov arhitekturni teoretski odmev, kot razširjen proces prostorskih iluminacij, ki za svoj minimaliziran ornament uporablja svetlobo in sence. Mies van der Rohe je vse svoje umetniško življenje razvijal sintagmo internacionalni stil arhitekture. Ta sploh ni bil logičen v nacistični Nemčiji, njegova arhitektura je kot z britvijo zarezala v nacionalne kulturne koncepte. Bil je tujec za tuji (nacistični) svet. Zanj je veljal očitek, da modernizira svet, ki ga podpira judovski establišment. Modernizem je bil za naciste državni sovražnik številka Ena. Modernizem je bil za naciste prekomerno intelektualen, degeneriran in dekadenten. Izrojena umetnost. Še huje: modernizem je bil enako boljševizem. Mies van der Rohe je leta 1926 oblikoval izjemen spominski objekt posvečen Rosi Luxemburg in Karlu Liebknechtu, ki so ga nacisti z prevzemom oblasti vzporedno z ukinitvijo šole Bauhaus porušili. Rohejeva očetnjava je vedno bolj bledela. In vojna se je lahko 1. septembra leta 1939 začela.

 

 

Mies van der Rohe je vse svoje umetniško življenje razvijal sintagmo internacionalni stil arhitekture.

 

 

Zaključna digresija: ob stoletnici Bauhausa je Univerza v Ljubljani pred kratkim izdala zbornik z naslovom Človek. Umetnost. Tehonologija., ki ga je uredila dr. Mateja Gaber. V prvem zborniškem prispevku je Marko Balažic na strani 24 opisal zadnje srečanje nacistične oblasti in Miesa van der Roheja pred dokončnim zaprtjem šole. Od Roheja so zahtevali, da odpusti predavatelja, slikarja Vasilija Kandinskega. Mies van der Rohe tega na noben način ni želel storiti, nasprotno - oboževal je njegov umetniško delo. Marko Balažic je v svojem prispevku Bauhaus, degenerirana umetnost? natančno opisal to mitsko srečanje, ki je imelo svojo partijsko zapisničarko. Saj se je zgodilo na Bojni zvezi za nemško kulturo.

 

Mies van der Rohe je zaradi nerazumnih ultimatov zahteval sestanek pri človeku, čigar imena ne bi hotel niti zapisati. Naj mu bo - pri Alfredu Rožnem bregu*. Od tu naprej citiram Marka Balažica:

 

Rosenberg je zatem Miesu razkril, da je tudi sam arhitekt in razprava se je nadaljevala v nekoliko bolj enakovrednem vzdušju. Mies je Rosenbergu dejal, da se bosta kot arhitekta gotovo razumela, nakar je veljak NSDAP odvrnil:

 

"Nikoli. Kaj pričakujete, da bom storil? Veste, da Bauhaus podpirajo sile, ki se borijo proti nam. Gre za eno vojsko proti drugi, le v duhovnem svetu."

 

Mies mu je odgovoril: "Ne. Menim, da ni tako."

 

Rosenberg je nato začel o osebnem neodobravanju Bauhausovega stila, Mies pa je dejal: "Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno. Pri Bauhausu se pa trudimo prav za to, da bi imeli dobre izdelke, ki jih ne bo treba vreči skozi okno."

 

Seveda je šel predaleč. Rosenberg je vstal, Mise pa je končal svoje arhitekturno poslanstvo v izgnanstvu v ZDA. Konec diresije. Vojna se nadaljuje!

 

* Rosenbergu

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
5
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,213
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,619
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,888
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,580
05/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,036
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,207
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,047
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,162
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 848
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 809