Komentar

"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."

Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam svoj komentar arhitektu Miesu van der Roheju, tretjemu in istočasno zadnjemu direktorju Bauhausa.

07.09.2019 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mies van der Rohe   Bauhaus   Vila Tugendhat   Brno   modernizem   nacizem   ZDA   Nemčija   Čehoslovaška   izrojena umetnost

Modernizem je bil za naciste državni sovražnik številka ena. Modernizem je bil za naciste prekomerno intelektualen, degeneriran in dekadenten. Izrojena umetnost.

Na začetku mojega današnjega komentarja vstopimo v dokumentarni film režiserja Dietra Reifartha z naslovom Hiša Tugendhat (Das Haus Tugendhat) iz leta 2013, ki smo ga ta teden gledali v sklopu Evropskega dne judovske kulture v organizaciji Goethe inštituta in Mini teatra. V prvih sekvencah filma gledamo kadre, ki se v celoti posvečajo lepoti arhitekturnega izraza hiše Tugendhat, ki jo je zasnoval arhitekt Ludwig Mies van der Rohe. Gledamo arhitekturno mojstrovino! Režiser filma nas je s svojo natančno notranjo montažo globinsko potopil v morfolški izraz njene arhitekture. Ta je leta 1930 s svojo prostorsko prelomnostjo izoblikovala prihodnost. V natančno premišljenem filmskem zaporedju so se pred nami v podvojeni časovni zanki (umetniško zgodovinska restavracija hiše) zvrstili potomci judovske družine z vso svojo filozofsko nežnostjo in mirno bolečino. Poseben dosežek režiserja je tudi v tem, da je na dostojen način v filmski kader pripeljal potomko nacistične družine, ki se je vselila v izpraznejno hišo. Predvsem pa smo v njeni pripovedi prepozanali nacistično oziroma očetovo omejenost, ki se je izrazila v njeni pripovedi: Najprej je oče prevelike prostore pregradil s pregradnimi stenami, da smo jih lažje ogrevali, predvsem pa je postavil kmečko sobo, da smo se vsi bolje počutili.

 

Dieter Reifarth

Dieter Reifarth, Das Haus Tugendhat

 

 

Tugendhati so se po izgonu leta 1938 najprej preselili v Švico in kasneje  v Venezuelo. V filmu smo lahko videli njihove izjemne družinske filmske posnetke, ki jih je oče Fritz, tekstilni tovarnar, snemal oziroma naročal. S temi družinskimi filmi smo dobili neposreden dokaz, da je bilo vsakdanje življene v hiši popolnoma naravno.

 

Po osvoboditvi Češkoslovaške od nacističnega pogroma so komunisti-internacionalisti v hišo naslelili plesno-ritmično šolo, ki je bila navkljub porušeni namembnosti vsaj vizualno skladna z deklariranim konstruktivističnim kolektivizmom. V drugi komunistični fazi so vanjo naselili bolnico za otroke s težavami s hrbtenico. No, otroci so imeli vsaj svetlo bolnico. V tretji komunistični fazi pa so hišo spremenili v lobotomski protokolarno-ideološki objekt. Po propadu komunistične idologije je bil ravno v hiši Tugendhat proglašen razpad Čehoslovaške države.

 

Že v naslednjem tranzicijskem hipu pa je mesto Brno začelo posojati hišo najrazličnejšim vampirjem. Recimo za snamanje najvulgarnejših, tupoumnih reklam. Film se je zaključil z navidez odrešujočim posegom Unesca, ki je dokončno prislil češke odločevalce, da so hišo inteligentno obnovili, da je zasvetila v vsem svojem sijaju in z vsemi svojimi paradoksi. Tako da je vsaj judovska družina Tugendhat doživela s svojo drugo generacijo delno zadoščenje. Nujno moram dodati, da so v filmu poleg celotne družine Tugendhat restavratorji, umetnostni zgodovinarji in zgodovinarke delovali več kot odrešujoče.

 

Hišo (vilo) Tugendhat danes razumemo kot pionirsko, otvoritveno dejanje bodočega internacionalnega stila. Postala je ikonična arhitektura modernističnega izraza. Njena osrednja arhitekturna poteza je bila njena prepoznavna ravna streha. Njen osrednji vizualni učinek pa je bil dosežen z najenostavnejšo belo fasadno barvo. Kako impresivno delujeje v filmu restavratorska analiza fasadne barve (ime restavratorja mi je splozelo, pa bi si ga bilo vredno ohraniti v spominu). Modernistična arhitektura je bila ravno zaradi bele barve in ravne strehe za naciste podobna muslimanskim zaselkom, ravno s tem argumentom so jo zasmehovali in poniževali.

 

 

Maketa Vile Tugendhat, Brno, Češka

 

 

Potomci Fritza Tugendhata, danes odrasli pričevalci, se v filmu niso mogli načuditi svetlobnim igram, ki jim jih je organiziral arhitekt s svojo stekleno stukturo. V prostoru so prevladovale elegantne kromirane konstrukcije, marmorna zavesa in izjemno visoka vrata do stropa. Mies van der Rohe je bil arhitekt aristokratov (obsojali so ga, da gradi nemoralno arhitekturo), ne, bil je aristokratski arhitekt. Tako lahko v hiši Tugendhat ponovno vidimo dokaz, da ima umetnina svoje življenje, umetnik svoje, lastniki umetnine pa popolnoma drugačno življenje.

 

Poetski afekt, ki se mu ne morem upreti: Prihodnost dolgo časa opazuje arhitektove zidove, potem počasi vstopi vanje. Dolgo časa biva njih, dokler v zidovih ne izoblikuje vrat. Tako lahko še slehernik vstopi v prihodnost. Tudi zato potrebujemo umetnost!

 

Arhitektura je najglobje povezana s svojim časom oziroma arhitektura je čas sam. Čas pa je enako materiali. Arhitekturna estetika mora nujno slediti novo-tehnološki svet. Organizirati mora materiale svoje dobe. Rohejeva zgodnja izhodišča je potrebno razumeti kot Losoov arhitekturni teoretski odmev, kot razširjen proces prostorskih iluminacij, ki za svoj minimaliziran ornament uporablja svetlobo in sence. Mies van der Rohe je vse svoje umetniško življenje razvijal sintagmo internacionalni stil arhitekture. Ta sploh ni bil logičen v nacistični Nemčiji, njegova arhitektura je kot z britvijo zarezala v nacionalne kulturne koncepte. Bil je tujec za tuji (nacistični) svet. Zanj je veljal očitek, da modernizira svet, ki ga podpira judovski establišment. Modernizem je bil za naciste državni sovražnik številka Ena. Modernizem je bil za naciste prekomerno intelektualen, degeneriran in dekadenten. Izrojena umetnost. Še huje: modernizem je bil enako boljševizem. Mies van der Rohe je leta 1926 oblikoval izjemen spominski objekt posvečen Rosi Luxemburg in Karlu Liebknechtu, ki so ga nacisti z prevzemom oblasti vzporedno z ukinitvijo šole Bauhaus porušili. Rohejeva očetnjava je vedno bolj bledela. In vojna se je lahko 1. septembra leta 1939 začela.

 

 

Mies van der Rohe je vse svoje umetniško življenje razvijal sintagmo internacionalni stil arhitekture.

 

 

Zaključna digresija: ob stoletnici Bauhausa je Univerza v Ljubljani pred kratkim izdala zbornik z naslovom Človek. Umetnost. Tehonologija., ki ga je uredila dr. Mateja Gaber. V prvem zborniškem prispevku je Marko Balažic na strani 24 opisal zadnje srečanje nacistične oblasti in Miesa van der Roheja pred dokončnim zaprtjem šole. Od Roheja so zahtevali, da odpusti predavatelja, slikarja Vasilija Kandinskega. Mies van der Rohe tega na noben način ni želel storiti, nasprotno - oboževal je njegov umetniško delo. Marko Balažic je v svojem prispevku Bauhaus, degenerirana umetnost? natančno opisal to mitsko srečanje, ki je imelo svojo partijsko zapisničarko. Saj se je zgodilo na Bojni zvezi za nemško kulturo.

 

Mies van der Rohe je zaradi nerazumnih ultimatov zahteval sestanek pri človeku, čigar imena ne bi hotel niti zapisati. Naj mu bo - pri Alfredu Rožnem bregu*. Od tu naprej citiram Marka Balažica:

 

Rosenberg je zatem Miesu razkril, da je tudi sam arhitekt in razprava se je nadaljevala v nekoliko bolj enakovrednem vzdušju. Mies je Rosenbergu dejal, da se bosta kot arhitekta gotovo razumela, nakar je veljak NSDAP odvrnil:

 

"Nikoli. Kaj pričakujete, da bom storil? Veste, da Bauhaus podpirajo sile, ki se borijo proti nam. Gre za eno vojsko proti drugi, le v duhovnem svetu."

 

Mies mu je odgovoril: "Ne. Menim, da ni tako."

 

Rosenberg je nato začel o osebnem neodobravanju Bauhausovega stila, Mies pa je dejal: "Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno. Pri Bauhausu se pa trudimo prav za to, da bi imeli dobre izdelke, ki jih ne bo treba vreči skozi okno."

 

Seveda je šel predaleč. Rosenberg je vstal, Mise pa je končal svoje arhitekturno poslanstvo v izgnanstvu v ZDA. Konec diresije. Vojna se nadaljuje!

 

* Rosenbergu

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
9
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,528
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,121
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,562
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,462
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,950
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,830
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,351
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 800
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 694
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,114