Ob najnovejših odločitvah v zvezi z odpisovanjem milijonskih dolgov prijateljem in odličnim slovenskim družinam, se zastavljata dve vprašanji: (1.) ali gre za samostojen dosežek (trenuten navdih) ali nemara za popolnitev velike sestavljanke slovenskega vračanja v avtokracijo z enim zadnjih manjkajočih/preostalih delcev? in (2.) ali so ravnanja nekdanje predsednice vlade in aktualne ministrice Alenke Bratušek niz naključij ali sestavine nekega doslednega načrta?
V teh dneh se je Alenka Bratušek predstavila kot junaška oseba, ki v boju z zlom ne izbira besed. Rekla je: "Režemo lovke in verjamem, da to boli. A več polen, kot mi boste metali pod noge, bolj bom grizla in sekala lovke." Gospa ministrica je uporabila znano pravilo o napadu kot najboljši obrambi, saj je vlada v avgustu na njeno pobudo in pod njenim vodstvom (kajti Šarec je bil na počitnicah, Bratuškova pa je kot zastopnica ene od koalicijskih strank podpredsednica) spremenila pravila v zvezi s postavljanjem vodstva državnega podjetja SODO, da bi imel možnost vzpona na direktorsko mesto kandidat, ki ji je bolj pri srcu od tistih, ki so se prijavili v skladu s prvotnimi pravili.
Pisec teh vrstic se je seznanil z junaško voljo ministrice, ko je bila leta 2013 še predsednica vlade. Ob ministriranju večnega ministranta Erjavca me je takoj po prevzemu oblasti - po enem letu mojega službovanja in v nasprotju s pogodbo - odstavila kot generalnega konzula v Trstu. V Trstu sem pristal zaradi lustrativnega posega predsednika Türka, ki mi je bil leta 2008 prepovedal nastopiti službo veleposlanika na Dunaju, konzulat pa mi je, da bi me rešila gledanja v zrak, dodelila Janševa vlada leta 2012. Bi lahko Bratuškova utemeljila mojo odstavitev s katero od svojih junaških izjav?
Čas, ko me je Bratuškova odstavila z mesta konzula v Trstu, je bil tudi čas dveh pomembnih dosežkov njene vlade. Skozi parlament je spravila zakon o odpisovanju dolgov, ki je bil menda namenjen manjšim podjetjem; sicer se je proslavila z izjavo, da je treba narediti "konec brezglavemu varčevanju". Kdo ne bi v tem duhu - brez misli na odplačevanje dolgov - najel kreditov, kot so jih po vsem videzu najemali člani družine, s katero je bila strankarsko povezana Bratuškova?
Na volitvah konec leta 2011 je 28 poslanskih mest osvojila Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, ki ga je nato predsednik Türk 5. januarja 2012 imenoval za mandatarja za sestavo nove vlade. Vendar Janković ni mogel sestaviti vlade, pač pa jo je sestavil Janez Janša. Po obtožbah KPK (pod poveljstvom Gorana Klemenčiča) na račun Jankovića januarja 2013 (in seveda Janše) je vodstvo Pozitivne Slovenije in vlado prevzela Alenka Bratušek, njen spor z Jankovićem naslednje leto pa je pripeljal do novih volitev. Pozorni bralci bodo opazili, kako so se v tej sestavljanki sestavila imena Danila Türka, Zorana Jankovića in Alenke Bratušek.
Sestavljanka pa se tukaj ne konča, saj se je Bratuškova zapletla v zadevi Drugi tir in karavanški predor. Zaradi takšnih blamaž bi v demokratičnih državah že davno padli vsaj dve vladi: Cerarjeva in Šarčeva. Toda historiat dosežkov Alenke Bratušek ne bi bil popoln brez upoštevanja njene veliko- in hitropoteznosti, ko se je imenovala za evropsko komisarko; in njenega zaslišanja v Evropskem parlamentu jeseni leta 2014. Na tej točki se njeni dosežki povezujejo z dosežki Mira Cerarja in Violete Bulc, ki je postala komisarka namesto Bratuškove. Bulčeva je bila podobno kot ljubljanska ministrica pristojna za infrastrukturo. V marmeladi Drugega tira so zalotili obe.
Slovenska sestavljanka, ki ji po vsem videzu manjka še nekaj imen in pojavov, že po nekaj koščkih razkriva velikanski problem slovenske politike in države. Ta se od drugih držav, ki so demokratične, razlikuje že po tem, da v njej - ko gre za predsednika vlade - po odhodu Janeza Drnovška ne velja več načelo prednosti "incumbency", to je načelo prednosti, ki jo ima tisti, ki je že na položaju, pred tistim, ki ga poskuša osvojiti. Razen Drnovška, ki je večkrat, in Janše, ki je vsaj enkrat ponovil vzpon na mesto predsednika vlade, so Rop, Bajuk, Bratuškova in Cerar "plesali eno samo poletje", Pahor je "vabilo na ples" izkoristil za polet na predsedniško funkcijo, pri Šarcu bomo pa še videli. Če sodimo po njegovi ministrici za infrastrukturo, tudi njegova vlada nima trdne podlage. S trdnostjo mislim na moralno upravičenost oz. legitimnost.
________________
[1] Sestavljanka je igra(ča), ki zahteva sestavljanje neke na veliko število drobnih in na prvi pogled neprepoznavnih koščkov razrezane podobe, kot je predložena v navodilu.