Razkrivamo

Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov

V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo Janez Lenarčič, ki ga Šarčeva vlada kandidira na komisarsko mesto, prevzel širitev ali morda celo ribištvo in pomorstvo? Doslej je iz Ljubljane sicer prihajalo nekakšno tiho pričakovanje, da bo predsednica Komisije Ursula von der Leyen Sloveniji dodelila skrb za širitev Evopske unije. Torej nekakšen patronat nad Zahodnim Balkanom, kjer se nahajajo kar štiri kandidatke (Srbija, Črna gora, Albanija in Severna Makedonija) od petih (Turčija). Toda kakšni so v resnici slovenski interesi v tem delu Evrope, kakšna je bila doslej slovenska politika do te regije in kaj so tam počeli nekateri visoki diplomatski predstavniki Republike Slovenije? V tokratnem prispevku, ki smo ga pripravili s pomočjo našega sodelavca Andreja Dočinskega, smo se lotili nič kaj razveseljive vloge slovenske diplomacije v makedonskem primeru, kjer je t.i. mednarodna skupnost (Evropska unija in Združene države Amerike) v zadnjih letih odigrala vlogo, ki ne bi smela biti nikomur v ponos. Poenostavljeno rečeno, šlo je za destabilizacijo neke države, izvedbo revolucije in mehkega državnega udara, s čemer so na oblast spravili novo, poslušno oblast. Ob tem so, opozarja Dočinski, slovenski predstavniki odigrali svojo vlogo, ki bi jo lahko označili tudi kot sramotno.

08.09.2019 23:15
Piše: Andrej Dočinski
Ključne besede:   Makedonija   Andrej Dočinski   Nikola Gruevski   Zoran Zaev   Katica Janeva   Boki 13   korupcija   prevara   volitve   Albanci   Edi Rama   Samuel Žbogar   Ivo Vajgl   Jelko Kacin

Foto: MIA

Švedsko sodišče: zaradi razširjene korupcije pravično sojenje v Makedoniji ni mogoče.

Da bo Makedonija verjetno že letos, najkasneje pa v začetku prihodnjega leta postala 30. članica zveze NATO, je bolj ali manj jasno. Protokol o ratifikaciji mora namreč potrditi še tretjina od 29 članic; ker pa gre zgolj za formalnost in sta protokol že potrdili Grčija ter Bolgarija kot najbolj "sporni" državi, nihče ne dvomi, da se bo to res zgodilo. Cena, ki jo je morala Makedonija za to plačati, je ogromna. Pa s tem ne mislim zgolj spremembe imena in podpisa ponižujočega Prespanskega dogovora, s katerim naj bi rešili spor s sosednjo Grčijo. Ne, gre za brutalni eksperiment brisanja in  spreminjanja družbene ter narodne zavesti, kulture in zgodovine z uničevanjem obeležij in spreminjanjem knjig ter učbenikov, s pomočjo domačih civilnodružbenih, medijskih in političnih struktur ter represivnih in sodnih organov, ujetih v številne kriminalne in korupcijske škandale, pa vendar imunih na kakršnokoli sankcijo, še posebej tisto, ki bi morala priti s strani mednarodne skupnosti.

 

Žal je pri vsem tem slovenska diplomacija odigrala eno ključnih vlog.

 

Začetek makedonske krize sega v leto 2014, ko je po državnozborskih volitvah poražena levosredinska Socialdemokratska unija (SDSM) obtožila zmagovalno konservativno VMRO-DPMNE premierja Nikole Gruevskega manipulacij z volilnimi seznami ter s tem izvedbe nepoštenih volitev. Glavni očitek je bil, da v državnemu volilnemu imeniku obstaja več kot 150.000 fantomskih volivcev, pa čeprav opazovalci mednarodne skupnosti teh nepravilnosti niso zaznali in jih v svojem poročilu niso omenili, volitve pa so razglasili za poštene in svobodne. V znak stopnjevanja protesta je SDSM svoje aktivnosti preselila na ulice. S sloganom Pisana revolucija (Šarena revolucija) so se stranki pridružile številne civilnodružbene organizacije pod okriljem Fundacije odprta družba (Open Society Foundation), za katero formalno stoji George Soros. Kot je kasneje razkrila ameriška neodvisna (sicer konservativna) skupina za preiskovanje zlorab visokih vladnih uslužbencev Judicial Watch, naj bi organizacijo Open Society Foundation – Macedonia v tistem času celo izdatno financirala ameriška vladna agencija USAID preko ameriškega veleposlaništva v Skopju, ki ga je vodil Jess Baily. Šlo naj bi za slabih 5 milijonov dolarjev, posredovanih sredstev s strani USAID v obliki donacij.

 

 

Afera prisluškovanja in eskalacija krize

 

Protesti so sprva potekali mirno, kasneje pa so protestniki postajali čedalje bolj agresivni. Z barvami in kamenjem so uničevali državna poslopja, spomenike, v enem izmed napadov pa so celo zažgali pisarno takratnega predsednika države Ivanova. Makedonska policija je ravnala precej zadržano, prijeti protestniki pa so sicer bili obtoženi vandalizma in uničevanja tuje lastnine, na zaporno kazen pa niso obsodili nikogar.

 

Vladi Gruevskega so protestniki očitali vse, od obvladovanja medijev, pravosodja in policije, do prekomernega zadolževanja države, revščine, ekonomskega nazadovanja, čedalje večjega družbenega razslojevanja, političnih umorov in prikrivanja zločinov. Večina očitkov je izhajala iz javne objave prisluhov več kot 20.000 ljudem v februarju 2015, ki so po navedbah SDSM razkrile korupcijo vladajoče VMRO-DPMNE. Čeprav je tedanji voditelj opozicije Zoran Zaev na začetku trdil, da gre za prisluhe, ki naj bi nastali po naročilu Gruevskega ter s tem izpostavljal njegov avtokratski - diktatorski način vladanja, se je kasneje izkazalo, da jih je Zaev pridobil od lokalnega hčerinskega podjetja Deutsche Telekom, domnevno po navodilu nemške kanclerke Angele Merkel

 

Prav javne objave teh prisluhov so namreč kazale na hudo nekonsistenco Zaevih trditev, saj je bilo na njih mogoče slišati zgolj inkriminirajoče pogovore predstavnikov vladajoče VMRO-DPMNE, ne pa opozicije. Kot je izpostavil znani makedonski politični analitik Aleksandar Pandov, je bilo pri trditvah Zaeva težko razumljivo tudi to, da če naj bi Gruevski res prisluškoval 20.000 ljudem, predstavnikom opozicije, zakaj teh prisluhov nikoli ni uporabil proti njim? Kasneje je Zaeva na laž postavil tudi skrivni posnetek sestanka med Gruevskim in Zaevom, na katerem je slednji priznal, da je posnetke dobil od zunanjih prijateljev ter da je bila tarča prisluhov vladajoča VMRO-DPMNE in ne opozicija. 

 

 

Posnetek sestanka Gruevski - Zaev, kjer slednji razkrije, od kod sporni posnetki.

 

 

Vzpostavitev specialnega javnega tožilstva

 

Kot dokončna rešitev krize je bil junija 2015 pod izdatnim pritiskom Evropske unije (EU) in ameriške administracije podpisan t.i. Dogovor iz Pržina, ki so ga podpisale štiri največje stranke v državi - dve makedonski (VMRO-DPMNE in SDSM) in dve albanski (DPA in DUI). Dogovor naj bi predstavljal končanje krize in izvedbo novih "svobodnih" volitev. Eno ključnih vlog v tem procesu sta odigrala dva slovenska predstavnika v institucijah EU, oba izkušena diplomata.

 

Prvi je bil bivši zunanji minister in takratni slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), sicer uradni poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo, ki je bil tudi član trojke predstavnikov Evropskega parlamenta - mediatorjev za uresničitev Dogovora iz Pržina. Drugi pa je bil Samuel Žbogar, prav tako slovenski bivši zunanji minister (v Pahorjevi vladi, 2008-2011), ki ga je julija visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini imenovala za vodjo delegacije EU v Makedoniji. S svojimi rednimi periodičnimi obiski države je (zlo)glasna trojka, kot so Vajgla, Žbogarja in ameriškega veleposlanika Jessa Bailyja radi imenovali Makedonci, skrbela za dosledno uresničevanje dogovora, katerega prednostna naloga je bila izvedba volitev in podpora specialnemu javnemu tožilstvu. 

 

Med drugim je dogovor predvideval oblikovanje tehnične vlade in dokončni umik Gruevskega, prečiščenje volilnega imenika, specialnemu javnemu tožilstvu (SJO) pa je bilo podeljeno pooblastilo za uvedbo postopkov proti makedonskim politikom, ki naj bi bili vpleteni v afero s prisluhi, tako levim kot desnim. V ta namen je bil septembra 2015 s soglasjem ter podporo vseh štirih strank sprejet poseben zakon o ustanovitvi Specialnega javnega tožilstva, za vodjo pa je bila imenovana do takrat neznana tožilka Katica Janeva. Eden vidnejših protestnikov v času Pisane revolucije proti vladi Gruevskega in kasnejši borec proti podpisu dogovora iz Prespe in spremembi imena Makedonije, Dimitar Apasijev, profesor prava na Pravni fakulteti Goce Delčev v mestu Štip ter predsednik zunajparlamentarne stranke Levica, je izbor Janeve pokomentiral z besedami, da se mu zdi nenavadno to, da na tako pomemben položaj imenujejo pravnico, ki je fakulteto izdelala s povprečjem 6.24 in nima nikakršnih izkušenj s področja, na katerem naj bi delovala. Lik Katice Janeve na čelu SJO je tako postal simbol protestnikov v boju proti korupciji in kriminalu Gruevizma, kot so poimenovali osemletno vladavino VMRO–DMPNE.

 

 

Nikola Gruevski, bivši makedonski premier, ki ga je zrušila "civilna družba", je pobegnil iz države.

 

 

Kmalu po začetku delovanja SJO je postalo jasno, da je bil namen njegove ustanovitve zgolj obračun s predstavniki vladajoče VMRO-DPMNE. Brez kakršnihkoli drugih dokazov, opremljena zgolj s prisluhi, ki ji jih je Zaev predal takoj po ustanovitvi SJO, je Katica Janeva pričela vlagati obtožnice proti političnim nasprotnikom SDSM. Ob odprtju vsakega postopka je sklicala tiskovno konferenco in z javno objavo delov prisluhov pompozno napovedala nov primer. Vsi primeri so se začenjali s črko T, najbolj odmeven pa je bil postopek zoper Gruevskega "Tank". Obtožnica ga je bremenila, da naj bi si netransparentno, po tajnem postopku nabavil blindiranega mercedesa za 600.000 evrov, temeljila pa je zgolj in samo na objavljenih nezakonito pridobljenih prisluhih, za katere je obramba trdila, da so zmontirani, sodišče pa ni dovolilo forenzične analize njihove avtentičnosti. Kasneje se je izkazalo, je bilo vozilo ves čas v uporabi protokola, še danes pa se z njim vozijo tuji diplomati ter celo sam premier Zoran Zaev, ki je v predvolilnih obljubah zagotavljal, da ga ne namerava uporabljati ter da ga bodo nemudoma prodali in z denarjem kupili prepotrebna reševalna vozila. Gruevski je bil v zadevi obsojen na dveletno zaporno kazen, pred nastopom kazni pa je pobegnil na Madžarsko, kjer so mu tamkajšnje oblasti podelile politični azil.

 

 

Najboljša vodja tožilstva na Balkanu

 

Nenavaden način izvajanja vladavine prava s strani SJO ni motil tujih diplomatov in mednarodne skupnosti, ki so tak način delovanja odobravali. Še več, ob vsakem obisku Vajglove trojke, tj. predstavnikov Evropskega parlamenta, visokih predstavnikov Evropske komisije in nastopih vodje delegacije EU Žbogarja, je bil vedno znova poudarjen pomen ustanovitve SJO in pomembnost vloge Katice Janeve ter njenega boja zoper organiziran kriminal. Gospe Janevi je slovenski Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) novembra 2017 podelil celo visoko priznanje "najboljši vodja tožilstva na Balkanu". Priznanje je prejela iz rok dr. Ernesta Petriča, zunanjepolitičnega svetovalca predsednika republike Boruta Pahorja, slavnostni govorec na prireditvi pa je bil Jelko Kacin, znan kot kritik VMRO-DPMNE ter podpornik Zorana Zaeva.

 

 

Posebna tožilka Janeva prejema priznanje iz rok Ernesta Petriča. (Foto: IFIMES)

 

 

Bistveno pri zgodbi specialnega javnega tožilstva je, da je SJO izvajal (in še vedno izvaja) kazenski pregon na podlagi nezakonito pridobljenih prisluhov, ki v nobeni demokratični družbi in pravni državi ne bi bili sprejemljivi kot dokaz na sodišču, saj je med drugim nemogoče dokazati njihov izvor in avtentičnost. Predstavniki EU na čelu z evropskim komisarjem Johannesom Hahnom, slovenskim odposlancem Žbogarjem, trojko mediatorjev na čelu z Vajglom in ameriškim veleposlanikom Bailyem so z zahtevo po sodni obravnavi prisluhov pod taktirko novoustanovljenega posebnega specialnega javnega tožilstva SJO Zaevu takorekoč podelili licenco za dokončni obračun z nasprotnikom ter mu omogočili prevzem oblasti in neomejeno moč vladanja. Čeprav je Gruevski v skladu z dogovorom iz Pržina zapustil položaj predsednika vlade in se umaknil iz organov VMRO–DPMNE ter s tem prevzel politično odgovornost zaradi vsebine objav, to ni bilo dovolj. S tem, ko so legitimizirali kazenski pregon na podlagi nezakonito pridobljenih prisluhov, so v Zaevu pridobili poslušnega oprodo. Kasneje se je pokazalo, da se je bil za ohranitev položaja predvsem pa za ohranitev neomejene moči vladanja (torej to, kar je sam očital Gruevskemu) pripravljen odpovedati temu, čemur se skoraj 30 let niso bile pripravljene odpovedati vse dotedanje vlade, tako leve kot desne – identiteti naroda in spremembi imena države.

 

Na naslovni strani spletnega portala SJO lahko še danes zasledimo zapis: Javno tožilstvo za pregon kaznivih dejanj, ki izhajajo iz vsebine nezakonitega sledenja komunikacijam (prisluhov). Si predstavljate kaj takega v Sloveniji?

 

 

Volitve kot začetek izvajanja projekta Severna Makedonija

 

Ohrabljen s podporo tujih diplomatov je Zaev na decembrskih volitvah leta 2016 pričakoval gladko zmago. V predvolilnem boju so mu predstavniki VMRO-DPMNE še posebej očitali, da bo, če bo prevzel oblast, pristal na spremembo imena države, kar pa je kategorično zanikal. Na eni od nacionalnih televizij je tako celo prisegel na življenja svoje družine, da česa takega ne bi nikoli storil.

 

 

Vodja opozicije in sedanji premier Zoran Zaev je gladko lagal na televiziji.

 

 

 

Zagotavljal je, da bo v vsakem primeru, če bi do tega vendarle prišlo, o spremembi imena na zavezujočem referendumu odločalo ljudstvo. V svojih nadaljnjih nastopih je prav tako zanikal, da bo Makedonija pod njegovim vladanjem postala dvojezična država, relativiziral pa je tudi izjave o 150.000 fantomskih volivcih, ki jih novoustanovljena državna volilna komisija ni nikoli odkrila in je volilni imenik ostal tako rekoč nespremenjen.

 

A na volitvah v 120-članski parlament je vseeno zmagala koalicija strank na čelu z VMRO-DPMNE z 51 poslanci, SDSM pa je prejela 49 poslancev. Ostalih 20 poslanskih mest so si razdelile albanske stranke, med njimi najmočnejša stranka DUI, ki je prejela 10 poslanskih mandatov. Ko je že kazalo, da bosta vladno koalicijo ponovno sestavili VMRO-DPMNE in DUI, ki sta po principu vladanja najmočnejše makedonske in najmočnejše albanske stranke vladali že od leta 2008, je prišlo do nenadnega zasuka. Albanske stranke so po pozivu albanskega premierja Edija Rame na sestanku v glavnem mestu Albanije sprejele t.i. Tiransko platformo, v kateri so sodelovanje v bodoči vladi med drugim pogojevale s spremembo imena države, zastave in himne ter uvedbo dvojezičnosti na celotnem ozemlju države (!). Postavljene pogoje je bil pripravljen sprejeti zgolj Zaev, tako da se je kmalu za tem oblikovala vladna koalicija albanskih strank in SDSM. Razočarani nad razvojem dogodkov, predvsem pa nad izdajo makedonskih nacionalnih interesov, so v Skopju Makedonci začeli s protesti. 

 

Sprva mirni protesti so 27. aprila 2017 eskalirali v nasilje, ko so poslanci vladajoče koalicije mimo vseh zakonskih predpisov za novega predsednika parlamenta (sobranja) izvolili Albanca Talata Xhaferija, sicer bivšega poveljnika Osvobodilne narodne armade (ONA), ki se je leta 2001 spopadla z makedonskimi varnostnimi silami. Izglasovan je bil brez zakonsko določene večine in mimo parlamentarnega postopka. Takoj po izvolitvi so albanski poslanci v parlamentu začeli prepevati albansko himno, kar je bil povod, da so razjarjeni protestniki, ki so več kot 70 dni protestirali na ulicah Skopja, vdrli v parlament in želeli obračunati s poslanci, vendar se kljub napetostim ni nikomur zgodilo nič hujšega.

 

 

Predsednik sobranja Xhaferi, v ozadju pa Samuel Žbogar, eden izmed tujih "botrov" njegove izvolitve.

 

 

Pravni strokovnjaki so pojasnili, da je bila izvolitev v nasprotju z vsemi pravnimi normami, ki veljajo v demokratičnih družbah; glasovanje je bilo izvedeno mimo parlamentarne procedure v nasprotju z delovnikom po zaključku ene od maratonskih sej, na katerih so obravnavali ugovore opozicije. H glasovanju o novem predsedniku parlamenta so takoj po zaključku seje pozvali kar poslanci SDSM sami, glasovali pa so z dvigom rok. Da je Xhaferi dobil dovolj glasov, so takoj po dvigu rok prav tako razglasili kar poslanci sami, pri čemer pa so spregledali, da je bilo takrat v dvorani prisotnih zgolj 59 poslancev vladajoče koalicije, potrebovali pa bi jih 61. In medtem, ko so se pravni strokovnjaki in mediji spraševali o ustreznosti takšnega ravnanja, ki je zgolj vzpodbudilo nasilje, je že naslednji dan legitimnost izvolitve Xhaferija potrdil predstavnik delegacije EU v Makedoniji Samuel Žbogar, ki je kot prvi obiskal novega predsednika parlamenta in mu teatralno čestital ob izvolitvi.

 

 

Primer Davidovski: Sodba švedskega sodišča

 

Kmalu po dogodkih je Zaev napovedal, da od organov pregona pričakuje najstrožjo kazen za vse protestnike, ki so vdrli v parlament. Temu pozivu je sledilo tožilstvo za boj proti organiziranemu kriminalu na čelu z Vilmo Ruskovsko in priprlo ter obtožilo terorističnega delovanja kar 33 protestnikov. Med njimi je bil tudi svetovno znani operni pevec Igor Durlovski, ki je na protestu zgolj zapel makedonsko himno. Brez kakršnegakoli dokaza, na politično motiviranem in prirejenem sojenju, kjer jim je v nečloveških pogojih sodila sodnica, znana po tem, da je blizu vladni SDSM, so 16 protestnikov obsodili na skupno 211 let zapora ali v povprečju kar po 15 let na posameznika (!). Obsojeni so bili tako navadni državljani kot predstavniki opozicije.

 

Eden izmed preganjanih protestnikov Dejan Davidovski je pred aretacijo uspel prebegniti na Švedsko. Makedonski organi so z mednarodno tiralico od Švedske zahtevali njegovo izročitev, a je švedsko sodišče pred dobrim mesecem zavrnilo njihovo zahtevo in kar v 18 točkah izrecno poudarilo, zakaj takšna ekstradicija (izročitev) ni mogoča, saj gre za politični in ne za kazenski pregon ter da s strani Makedonije dostavljeni dokazi ne izkazujejo zločina, zaradi katerega je bil obtožen - terorizma. Sodišče na Švedskem je Davidovskemu ponudilo celo možnost azila pred političnim pregonom iz Makedonije. V svoji sodbi je sodišče med drugim zapisalo, da gre za politično preganjanje, da je njegova varnost in varnost njegove družine v Makedoniji ogrožena in da zaradi razširjene korupcije pravično sojenje v Makedoniji ni mogoče.

 

Sodba je namreč temeljila na dejstvu, da so bili nekateri obtoženi selektivno pomiloščeni s posebnim zakonom, ki ga je sprejela vladna večina zgolj nekaj dni pred odločanjem o ustavnih spremembah. Med njimi so bili tudi trije opozicijski poslanci VMRO-DPMNE, ki so nato kasneje, skupaj s še nekaj drugimi poslanci VMRO-DPMNE, Zaevu zagotovili potrebno dvotretjinsko večino za spremembo imena države. Pri tem je zanimivo, da je pred glasovanjem o ustavnih spremembah evropski komisar za širitev Johannes Hahn javno pozval Zaeva, da naj uporabi "kreativne prijeme", s katerimi bo prepričal opozicijske poslance VMRO-DPMNE, da bodo podprli spremembe ustave. Kot se je izkazalo kasneje, so bili ti "prijemi" ravno sprejetje Zakona o pomilostitvi samo nekaterih vpletenih v dogodke 27. aprila 2017, na dan glasovanja o spremembah pa še podkupovanje, izsiljevanje in ustrahovanje. Vse skupaj se je odvijalo pod budnimi očmi inštitucij EU, zamolčalo pa s strani mainstream medijev.

 

Da je temu res tako, potrjujejo tudi dogajanja pred in po propadlemu referendumu o spremembi imena Makedonije, ki je potekal 30. septembra 2018 in o katerih sem na portalu+ že pisal v člankih Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo (vir) in Dan D na Balkanu: Se bo danes rodila Republika Severna Makedonija? (vir).

 

 

Zaevizem kot gruevizem

 

Pred dobrim mesecem pa je zgodba doživela bistveni zasuk, ko so po objavi posnetkov, ki jih je v italijanskem časniku La Verita objavil slovenski geopolitični strokovnjak in publicist dr. Laris Gaiser, priprli zgoraj omenjeno posebno tožilko SJO Katico Janevo. V izjavi za portal Domovina je dr. Gaiser povedal:

 

"Zaupni vir v Makedoniji mi je predal določeno dokumentacijo in videoposnetke, ki kažejo na to, da je posebna tožilka Janeva z domnevnim vedenjem premierja Zaeva izsiljevala obtoženega korupcije, da lahko v zameno za 8,5 milijona evrov zagotovi njegovo izpustitev."

 

Gaiser se je za objavo posnetkov odločil, ker je že več let v stiku z Makedonijo in vidi, kako mednarodna omrežja poskušajo manipulirati s suvereno državo zaradi svojih interesov. K objavi posnetkov ga je prav tako spodbudilo dejstvo, da po mesecu dni, ko so bili le-ti v rokah makedonskega tožilstva, slednje ni storilo ničesar razen aretacije Bojana Jovanovskega, bolj znanega po vzdevku Boki 13, sicer prvoobtoženega v zadevi Izsiljevanje. Boki je tudi lastnik TV postaje in vidnejši podpornik vladajoče SDSM in predsednika vlade Zorana Zaeva.

 

Posnetek, ki kompromitira makedonsko tožilstvo.

 

 

Na objavljenih videoposnetkih italijanskega časnika La Verita lahko vidimo, kako Boki 13 odhaja iz hiše bogatega poslovneža Jordana Kamčeva, ki je bil tarča izsiljevanja, s torbo polno denarja, v kateri naj bilo 1,5 milijona evrov od zahtevanih 8,5. Nadalje se v zvočnih posnetkih sliši (vir), kako je Boki 13 Kamčevu zagotavljal, da Katica Janeva ne bo uporabila pravnih možnosti, ki jih ima proti njemu ter mu bo omogočila odpravo hišnega pripora. Sliši se še, kako je Boki 13 obljubil Kamčevu, da bo preko določenih povezav s sodniki in tožilci, na račun njegovega prijateljevanja z Janevo in predsednikom vlade Zaevom, dosegel oprostitev v primeru pranja denarja, zaradi katerega so preganjali Kamčeva, kar se je kasneje tudi dejansko zgodilo. Obtožbe je zoper Kamčeva je sprožilo ravno SJO Katice Janeve na podlagi nezakonito pridobljenih prisluhov. 

 

Na obtožbe se je kmalu odzval predsednik vlade Zaev. Zatrdil je, da je ravno on prijavil primer korupcije tožilstvu in policiji takoj po tem, ko ga je o tem obvestil Kamčev ter da je njegovo ime v vsej aferi zgolj grdo zlorabljeno. V repliki premierju se je kmalu za tem javno odzval tudi Kamčev, ki je zatrdil, da je v začetku maja res o tem obvestil Zaeva, a razen tega, da ga Boki 13 po tem več ni kontaktiral, ni bilo nobenega učinka.

 

Po besedah Gaiserja gre za jasen znak skorumpiranosti sistema na čelu s predstavniki vlade in sodstva, saj je bil Boki 13 aretiran šele 15. julija, torej dobra dva meseca po tem, ko je zadevo zaupal Zaevu in ko naj bi ta o tem obvestil tožilstvo, Janevi pa je bila prostost odvzeta šele avgusta, po objavljenih posnetkih v La Verita. Še večjo dilemo sproža dejstvo, da so vsi akterji, ki bi morali sprožiti pregon, vključno s tožilko Janevo, kljub vsemu materialu, ki naj bi ga posedovali, takoj po aretaciji Bokija 13 odšli na dopust in se vrnili šele po objavi posnetkov v La Verita

 

 

Nerodna fotografija: posebna tožilka Janeva in Boki 13, obtožen izsiljevanja. (Foto: Medium)

 

 

Da je primer močno načel živce premierja Zaeva, se je pokazalo v enem izmed njegovih javnih nastopov po izbruhu afere z objavo posnetkov, ko je v nekontrolirano izjavil, da ne bo dovolil, da mu nekaj kriminalcev, en nečimrn novinar in en peder zrušijo vlado! Afera pa je nepripravljene ujela tudi tuje diplomate, katerih odziv je bil bolj kot ne mlačen. Vsi akterji politične drame v Makedoniji na čelu s trenutnim komisarjem za širitev Hahnom in visoko predstavnico EU za zunanjo politiko Federico Mogherini so zgolj pozvali, da naj se afera čim prej razčisti, saj naj bi Makedonijo čakali še pomembni izzivi. Še najbolj pokroviteljsko se je odzval Žbogar, ki je afero označil kot nepomembno in javnost ter medije pozval, da naj se prenehajo ukvarjati z resničnostnim šovom. S tem je hotel zmanjšati pomen afere ter dati jasno podporo premierju in prijatelju Zaevu.

 

 

Zaevu ponovno imuniteta?

  

Ker izvor posnetka ni znan, bil pa naj bi tudi del dokaznega gradiva proti vpletenim v aferi Izsiljevanja, se zdaj mnogi sprašujejo, kako bo tokrat ravnalo tožilstvo za boj proti organiziranemu kriminalu Vilme Ruskovske, ki je prevzelo primer. To je pred časom, ko je bil v nekem drugem primeru Zoran Zaev kot župan občine Strumica z uporabo posebnih metod in sredstev posnet s strani policije, ko je hotel izsiliti podkupnino od nekega poslovneža, posnetek zavrglo z utemeljitvijo, da je kompromitiran, ker je prišel v javnost pred dejanskim sojenjem, Zoran Zaev pa je bil oproščen vseh obtožb.

 

Kakšen bo zaključek zgodbe ne ve nihče, si pa lahko predstavljamo. Projekt inštalacije poslušnega in vodljivega politika Zaeva se je sesul kot hišica iz kart tisti trenutek, ko so v javnost prišli posnetki o izsiljevalski aferi. Če so ostale afere Zaeva v zadnjih petih letih tuji diplomati in njim podrejeni mediji še lahko kako prikrili ali zamolčali, zadnje afere zagotovo ne bodo mogli.

 

Pri vsem tem dogajanju si zaradi njene (ne)posredne vpletenosti posebno omembo zasluži tudi slovenska diplomacija. Četudi niso vsi protagonisti (Vajgl, Kacin, Žbogar) več uradni predstavniki slovenske države, so (bile) njihove aktivnosti na Balkanu skrb vzbujajoče. Tudi tisti slovenski politiki, ki ob vsaki priliki radi trdijo, da so prijatelji makedonskega naroda in da so ves čas delovali v dobro Makedonije - denimo Miro Cerar, Borut Pahor, Dejan Židan, Tanja Fajon in še nekateri drugi -, pa to zagotovo ni čisto res, saj so v očeh tistih Makedoncev, ki ne podpirajo skorumpiranega režima, ki je na oblast prišel s prevaro, vse prej kot dobri ljudje. Če drugega ne, so selektivni pri svojem "prijateljstvu" in "podpori" makedonskega naroda, kajti doslej so bili prijatelji zgolj stranke SDSM in njenega šefa Zorana Zaeva; tistega Zaeva, ki si je ustrojil državo in sistem po zgledu svojega največjega nasprotnika Gruevskega ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.584
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.225
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.391
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.960
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.329
06/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.060
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.049
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 974
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.272
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.192