Komentar

Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe

Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje krivca. Tako je tudi bančna luknja v slovenski družbi dvignila veliko prahu, ki je vzbudilo pričakovanje, da bo z obsodbo "krivcev" zgodba dobila epilog in bo bolečina finančne luknje manjša. Zato so tudi vsa dejanja povezana z bančno luknjo in slabimi posojili bolj pod drobnogledom javnosti in se jih jemlje kot slaba. Pa je temu res tako?

11.09.2019 21:00
Piše: Aleš Ahčan
Ključne besede:   Aleš Ahčan   slabe terjatve   banke   dolžnik   upnik   dolg   odpis   posojilo

Odpis dolga (terjatve) je vedno bilateralen dogovor ali transakcija, pri kateri banka zmanjša vrednost terjatve v svojih knjigah in s tem implicitno prepozna, da ne bo poplačana v celoti.

Čeprav je minilo kar nekaj let od nastanka bančne luknje, prah povezan z različnimi aktivnosti okoli bančne luknje in slabih posojil ne pojenja. Kljub temu, da je razčiščevanje ozadja nastanka bančne luknje koristno, saj lahko prinese nova spoznanja in izboljšanje bančnih praks v bodoče, pa je nedvomno z vidika družbe dobro, če analiza dogajanja okoli slabih posojil ostane na ravni argumentov. Niso nujno vse aktivnosti, povezane s slabimi posojili, slabe. Posploševanje vodi preko predsodkov do napačnih odločitev in še večje ekonomske škode, kar je slabo tako za vzpostavljanje dobrih poslovnih praks v družbi, kot tudi za boljšo družbeno in poslovno klimo. Temu je namenjen tudi naslednji sestavek.

 

Kaj so slabe terjatve ali posojila? Definicija slabe terjatve je, da je to terjatev, ki ni unovčljiva v predvidenem roku ali predvidenem znesku; lahko je dvomljiva terjatev, sporna terjatev ali neizterljiva terjatev. Povedano poenostavljeno, slabo posojilo je tisto, ki ne bo v celoti poplačano v dogovorjenem roku. Pri tem posojilodajalec, večinoma banka, ob spoznanju, da je neko posojilo slabo, naredi odpis, s čimer zmanjša ekonomsko vrednost posojila.

 

Glede na zgornjo definicijo banke slabe terjatve ali slaba posojila v bilancah vodijo kot manj vredne, torej posojila, katerih poplačilo je manjše od nominalne vrednost. Razlika med posojeno nominalno vrednostjo in pričakovanim poplačilom, ki je nižje v bančnem sistemu, ustvarja izgubo oziroma luknjo. Ko je ta luknja prevelika, torej če je slabih terjatev (posojil) preveč, morajo lastniki bank vplačati kapital. Tako je tudi razumljiv nastanek slovenske in evropske bančne luknje. Slabih posojil je bilo preprosto preveč, da bi lahko banke finančno izgubo pokrile iz tekočega poslovanja in kapitalsko zalogo preteklih dobičkov. Pri tem je potrebno poudariti, da sam nastanek slabih posojil avtomatsko ne pomeni goljufije ali slabe prakse, saj že samo dejstvo posojilne aktivnosti implicitno predvideva možnost nevračila, podobno kot prodaja zavarovanja predvideva nastanek škode. Nedvomno pa je z ekonomskega vidika dejstvo, da je slabih posojil preveč in je potrebna dokapitalizacija, pomeni sistemsko napako v poslovnem modelu podeljevanja kreditov. Treba je tudi izpostaviti, da tako z vidika banke kot z vidika države do nastanka ekonomske finančne škode pride z realizacijo in spoznanjem (največkrat v obliki odpisa dela posojila), da posojilo ne bo v celoti poplačano.

 

Družbeni pretres s finančno posledico ne povzroči npr. odkup slabih posojil ali njihova delna izterjava, temveč nastanek škodnega dogodka - nepoplačila posojila. Brez nastanka slabega posojila ne bi bilo možno ne odkupiti slabih posojil ne izterjati le-teh. Pomembno je tudi izpostaviti, da za razliko od prodaje slabih posojil tretjim osebam s strani banke odpis vrednosti posojila oziroma nevračilo ali zamuda pri poplačilu ne vsebujeta tržnega mehanizma. Pri podelitvi posojila in njegovem nevračilu gre vedno za bilateralno razmerje med banko in posojilojemalcem, kjer ne obstaja tržni mehanizem, ki bi eksplicitno zagotovil doseganje poštene vrednosti. Na drugi strani pa je odkup paketa slabih terjatev podrejen konkurenčnemu tržnemu mehanizmu, kjer večje število kupcev slabih terjatev na podlagi cene konkurira za odkup paketa slabih terjatev. 

 

 

So res glavni dobičkarji kupci terjatev?

 

Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje krivca. Tako je tudi bančna luknja v slovenski družbi dvignila veliko prahu, ki je vzbudilo pričakovanje, da bo z obsodbo "krivcev" zgodba dobila epilog in bo bolečina finančne luknje manjša. Zato so tudi vsa dejanja povezana z bančno luknjo in slabimi posojili bolj pod drobnogledom javnosti in se jih jemlje kot slaba. Pa je temu res tako?  

 

Teza, ki se na prvi pogled pojavi, je, da so kupci terjatev dobičkarji in da je za temi posli nedvomno nečedna aktivnost. Če dobro sledimo toku misli od prej, lahko ugotovimo, da banke slaba posojila v paketih prodajo na račun dejstva, da bodisi same niso mogle izterjati teh posojil, bodisi ne zmorejo uporabiti določenih pravnih in poslovnih aktivnosti pri izterjavi kot npr. skladi, ki se specializirajo na slabe terjatve ali pa nimajo ustreznih znanj za maksimizacijo izplačil. Na račun povedanega banke večinoma pri prodaji paketa slabih posojil s prodajo dobijo višjo ceno, kot pa je ocenjeno poplačilo iz naslova vračila slabih posojil. V kolikor so izpeljani postopki prodaje slabih posojil vodeni ustrezno, ima banka od prodaje veliko koristi, dodatno likvidnost, višjo vrednost in razbremenitev človeških virov. 

 

Če se morda komu ob prebiranju zadnjega odstavka zdi, da kupci slabih terjatev avtomatično zaslužijo na račun banke, temu še zdaleč ni tako. Postopki so javni oziroma za nakup konkurira več kupcev, kar avtomatično zmanjšuje maržo kupcev in izboljšuje pozicijo banke. Drugič, obstaja kar nekaj primerov, kjer so skladi, ki upravljajo s slabimi terjatvami, imeli izgubo in posledično propadli.

 

 

Kupci slabih terjatev in požgana hiša

 

Iz napisanega je povsem jasno, da se glavna ekonomska korist ali škoda, odvisno od zornega kota (banka, dolžnik), ki ga pri tem privzamemo, zgodi pri odpisu vrednosti, ko polnovredna terjatev postane slaba. Pri tem največ, hote ali nehote, pridobijo dolžniki, saj za razliko od ostalih faz procesa, prodaje slabe terjatve in njene izterjave, pri odpisu vrednosti trg ne obstaja. Odpis je vedno bilateralen dogovor ali transakcija, pri kateri banka zmanjša vrednost terjatve v svojih knjigah in s tem implicitno prepozna, da ne bo poplačana v celoti. Nakup slabih terjatev pa je na drugi strani večino časa tržni proces, kjer večje število kupcev v transparentnem procesu konkurira s čim višjo ceno za pridobitev paketa slabih terjatev. Po strukturi samega procesa prodaje (ki je konkurenčen in transparenten) redko ali nikoli ne more priti do zlorab, v smislu, da je šlo za delegiran proces, kjer je bila želja nekomu pod ceno prodati terjatve z namenom čim nižje cene.

 

Tako je povsem jasno, da gre pri procesu iskanja krivcev v smislu okoriščanja pri nakupu slabih terjatev za lov na čarovnice in iskanje krivca na napačnem koncu. Če potegnemo paralelo: kriviti kupce slabih terjatev je podobno kot bi pri požigu hiše krivca za ekonomsko škodo iskali pri kupcu požgane hiše, pri tem pa bi mu očitali, da je kupil požgano hišo po nižji vrednosti, kot pa je njena vrednost na trgu v neokrnjenem stanju. Ker je hiša poškodovana, je seveda njena vrednost nižja. Glede na to, da se izguba vrednosti hiše ob požaru porazdeli velikokrat med davkoplačevalce, lahko samo pozdravimo čim večje število kupcev in čim večje cene paketov slabih terjatev, saj je s tem bančna luknja in obveznost davkoplačevalcev manjša.

 

Dr. Aleš Ahčan je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč institucije, pri kateri je zaposlen, niti uredništva portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
13
26.09.2021 10:00
Nenehno nam govorijo, da uvajanje novih kultur bogati družbo kot celoto. Se strinjam, če se uvajajo počasi in s sočutjem do ... Več.
Piše: Paul A. Nuttall
Človekova individualnost je nosilec smisla, ne pa božja veža
4
25.09.2021 22:40
Skupina KOD-a je izhajala iz velikega zavračanja, ki se je začelo v šestdesetih letih v umetnosti in nadaljevalo v sedemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.189
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.325
03/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.726
04/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.552
05/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.402
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.066
07/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 874
08/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 673
09/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 878
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 572