Komentar

Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto

To, da bo Janez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč in krizno upravljanje (Humanitarian Aid & Crisis Management), za katerega vedo izven palače Berlaymont (sedež Evropske komisije) le redki, nam sporoča zgolj to, da smo dobili tisto, česar se od leta 1958 otepajo vse članice - komisarja za države v stanju naravne katastrofe, kaosa ali vojne. Večinoma so to dežele tretjega sveta. Nacionalni ključ tu ne igra niti najmanjše vloge, kajti ni komisarja, ki bi lahko v Bruslju tako malo naredil za svojo državo, kot to velja za evropskega komisarja za humanitarno pomoč in krizni menedžment.

10.09.2019 22:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Evropska komisija   Bruselj   Ursula von der Leyen   Moskva   Marjan Šarec   Zoran Janković   Putin   komisar za humanitarno pomoč in krizni menedžment   Janez Lenarčič

Najbolje, da za Lenarčiča nikoli več ne slišimo in z njim nimamo nobenega opravka ...

Razreditev komisarskih mest v novi sestavi Evropske komisije, ki jo vodi "Angela Merkel s plemiškim obrazom" Ursula von der Leyen, po naključju sovpada s pompoznim obiskom premierja Marjana Šarca in njegovega vladnega minimundusa v Moskvi. Da bo slovenska commedia dell'arte popolna, je v rusko prestolnico istočasno odromal še Zoran Janković, ki bo, kot si je nekdo duhovito izmislil, lobiral za to, da bi ruski bankirji "pomagali pri reševanju Mercatorja". Pozornemu opazovalcu ni ušlo niti to, kako so provladni mediji poudarjali, da Šarec in Janković v Moskvo potujeta ločeno, vsak s svojo delegacijo. Kot nekakšna sprta zakonca. Podatek o podajanju kljuk dokazuje samo to, kako je slovenska politika v zadnjem desetletju nazadovala in kako jo definirajo užaljenost, drobne zamere, napuh in predvsem neizmerni ego komičnih figur z majhnimi organi. O kakšni strategiji, skrbi za nacionalne interese ne duha ne sluha. Morda bi bilo bolje, da se na oblast vrnejo klonirani Ivan Maček in stari nacionalistični komunisti, ki so glede Rusov oziroma Sovjetske zveze vedeli vsaj to, koliko je ura v Kremlju. Novodobni slovenski politiki o tem nimajo pojma. Šarčeva izjava, češ da Slovenija ni ne proruska ne proameriška, je slaba karikatura Titove neuvrščenosti (tista o morebitnem ruskem angažmaju pri gradnji NEK II pa skorajda neverjetna). Saj premier ne namerava po Drnovšku zdaj imitirati še Tita?! Po nekaterih informacijah se nekdanji igralec in umetnik v vlogi premierja trenutno še najbolj posveča liku in delu Benita Mussolinija. Šarec ima pač rad močne osebnosti, človekove pravice gor ali dol. Zaradi tega ga bi gotovo očaral tudi Putin, o katerem slovenska vladajoča politika še vedno goji nekakšno romantično predstavo, še vedno vzhičena zaradi njegovega obiska Ruske kapelice pred leti. Saj bi se lahko smejali nad vso to intelektualno mizerijo, a kaj ko gre za našo lastno državo, domovino, ki nam jo pred nosom razgrajujejo nekompetentni politiki. Včasih se celo zdi, kot da se pred nami na odru odvija predstava o propadu neke države, zadnje dejanje Hamleta, kjer gnilo deželo Dansko že zasedajo Fortinbrasovi Norvežani ...

 

Pred leti sem bil gost na neki večerni okrogli mizi in zadnje vprašanje je bilo nekako v stilu, kje vidite Slovenijo čez deset, dvajset let. Avditorij sem osupnil s stavkom, da nisem čisto prepričan, če bomo takrat še imeli svojo državo, saj smo na najboljši poti, da jo izgubimo. Kaj hočem s tem povedati? Da v zgodovini ni bilo še nobenemu narodu nič podarjenega in da so narodi, celo nacije tudi propadali. Da jim je, poenostavljeno rečeno, v nekem zgodovinskem momentu pač spodletelo. Preberite knjigo Why Nations Fail (vir), če imate čas. Šarec, Janković in ostali moskovski turisti jo bržkone niso niti je ne nameravajo.

 

Včerajšnji dan je bil tako pomenljiv prav zaradi očitnega pomanjkanja zunanjepolitične strategije in skrbi za nacionalne interese, kar si lahko enostavno razlagamo tudi tako, da so tem ljudem pač pomembnejši lastni ego (Šarec), denarnica (Janković) in občutek veljave (Cerar). Kajti ob premierju, ministrih in "močni gospodarski delegaciji" je bilo v trenutku, ko so v Bruslju uradno objavili kadrovski razrez bodoče Evropske komisije, v Moskvi takorekoč pol slovenskega političnega in gospodarskega vrha. Kar je pomenljiv podatek, ki ga je začinil še Janez Škrabec (Riko) z izjavo, da bi se morala Slovenija, ko gre za odnose z Rusijo, bolj zgledovati po Avstriji, ki ne glede na zahodne sankcije z največjo državo na svetu zgledno sodeluje.

 

Škrabec je pozabil omeniti, da je med Avstrijo in Slovenijo tudi nekaj precejšnjih razlik - ena od njih je denimo ta, da je naša severna soseda že od konca II. svetovne vojne nevtralna država in ni članica zveze NATO. Toda Škrabca, ki ob vsaki priložnosti oznanja svoj evangelij o tem, kako zelo pomembno je, da z Rusi gojimo tesne odnose, še razumem. Človek je poslovnež in dela zase, za svoj žep. Legitimno. Ne razumem pa izvoljenih politikov, ki so predstavniki ljudstva. Če bi Rusi v Slovenijo vsako leto investirali dve milijardi evrov, bi bila vsa ta rusofilija in putinmanija še nekako razumljivi. Tako pa sta verjetno možni samo dve razlagi: ali so ti ljudje popolni bebci in nimajo pojma, kaj počnejo (z izjemo tistih, ki jahajo na svojem egu in se sončijo v občutku državniške pomembnosti), ali pa so tako ali drugače del kremeljske korupcijske hobotnice!?

 

Če bo Šarec & Jankovićevi moskovski misiji sledil dramatičen preobrat v sagi Agrokor in bo Mercator dejansko predmet nekakšne buyback opcije, za katero bi finančno stala Republika Slovenija oziroma ena izmed njenih transmisij (SDH?), potem je jasno, da bomo tudi to zabavo vladajoče oligarhije ponovno plačevali državljani in davkoplačevalci. Kajti to bi pomenilo, da se Mercator "nacionalizira" z našim, javnim denarjem in da obstaja velik sum korupcijskih tveganj. Takšen državni intervencionizem bi še poslabšal naš že tako porazni rejting v Bruslju.

 

V tej točki se lahko vrnemo na začetek, na včerajšnjo objavo bodočih komisarjev. To, da bo Janez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen prototip diplomatskega birokrata, vodil resor za humanitarno pomoč in krizno upravljanje (Humanitarian Aid & Crisis Management), za katerega vedo izven palače Berlaymont (kjer se sedež EU komisije) le redki, v celoti potrjuje tezo o slovenski nepomembnosti v Bruslju. Dobili smo tisto, česar se od leta 1958 otepajo vse članice: komisarja za države, ki se znajdejo v stiski ali krizi. Večinoma dežele tretjega sveta. Nacionalni ključ tu ne igra niti najmanjše vloge, kajti ni komisarja, ki bi lahko tako malo naredil za svojo državo kot komisar za humanitarno pomoč in krizni menedžment.

 

Od Lenarčiča torej ne bomo imeli nič, nobenih koristi. Za Slovence, prislovično mahnjene na koristi, bo to hud udarec. V bistvu so nam v Bruslju dali lepo "kajlo", kot se reče. Dobili smo izjemno plemenito institucijo, resor s človekoljubnim poslanstvom, za katerega bomo bržkone slišali samo takrat, ko bo Posočje spet stresel močan potres. Ali pa ko bomo doživeli katastrofalne poplave. Zato je verjetno res najbolje, da za Lenarčiča nikoli več ne slišimo in z njim nimamo nobenega opravka ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
6
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,884
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,131
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,050
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,575
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,733
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,268
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,156
08/
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,026
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,200
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,485