Komentar

Miro Cerar ima prav

Mandatar za novo vlado Miro Cerar je v torek poudaril naslednje: "Kriza, ki nas je doletela, je v veliki meri proizvod nas samih. Padli smo na vrednostnem izpitu. Četudi se kriza kaže kot ekonomska, socialna in politična, je jedro izvora krize padec vrednot. Naloga te vlade ni samo v tem, da poskrbi za javnofinančno konsolidacijo, ekonomski razvoj, ampak da se skupaj dvignemo v naših vrednotah." Nedvomno ima prav. Slovenija je po osamosvojitvi v mnogočem postala dežela pohlepa, a tudi dežela zavisti. To dvoje pa je strupena kombinacija.

21.08.2014 04:10
Piše: Goran Novković

Slovenska vlada je še vedno daleč največji kapitalist v državi. Foto: www.wikipedia.com

Druga faza tajkunskega pohlepa je bila nepregledna finalizacija odkupa podjetij, pogosto brez razpisov ali dražb. Najbolj znan primer takšne privatizacije je bila prodaja Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu leta 2005.

 

Brez politične podpore tudi pohlepne, škodljive privatizacije ne bi bilo.

 

Razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci pri nas 1 : 1,38, v Avstriji 1 : 1,64, v Nemčiji pa celo 1 : 2,09.

Pohlep se je najbolj divje pokazal pri škodljivih tajkunskih privatizacijah in političnih "meštarjenjih". Pri tistih tajkunih, ki so šli brez realnih možnosti za odplačilo dolgov za nakup podjetij ali celo brez pravega znanja in talenta za lastniško vodenje v privatizacijo družb, ki so jih pred tem vodili. Ta pohlep so sicer mediji začeli razgaljati že v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so razkrivali delniška parkirišča. To je bila prva faza vzpona pohlepne mentalitete, saj ni šlo za nič drugega kot nakup delnic od malih delničarjev pod realno ceno s pomočjo prijateljskih oseb, večinoma pravnih.

 

Končni rezultat so številna podjetja, ki niso zdržala finančnega bremena takšne nerealne tajkunske privatizacije in še številna druga podjetja, ki so bila s temi podjetji povezana v ekonomski verigi, vsaj v hudih težavah. A nekaj je kljub temu treba poudariti: to je zelo poglobilo krizo. Toda kriza v Sloveniji ima več vzrokov: poleg tajkunske privatizacije so to še blokada reform, napačna ekonomska politika, politična korupcija, nedelovanje pravne države itn.

 

A vrnimo se nazaj k pohlepu. Druga faza tajkunskega pohlepa je bila nepregledna finalizacija odkupa podjetij, pogosto brez razpisov ali dražb. Najbolj znan primer takšne privatizacije je bila prodaja Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu leta 2005. A samo dve leti pozneje, jeseni 2007, sta tajkunski in politični pohlep trčila. Začela se je protitajkunska retorika, prav po sporu med akterji prodaje in nakupa Mercatorja, med Janezom Janšo, Andrijano Starino Kosem in Boškom Šrotom. Tega vala retorike nihče več ni mogel ustaviti, krizni potres ga je samo še okrepil.

 

Omenjeni spor jeseni 2007 je bil samo ena od pojavnih oblik političnega pohlepa, ki je rezultat izgube moči politikov. Veliko večja pojavna oblika pohlepa politikov je vidna v deležu podjetij, ki je še vedno neposredno ali posredno last podjetij. Moč podjetij v državni lasti je izjemna. Po podatkih Svetovne banke je bilo pred tremi leti kar 30 odstotkov slovenskih podjetij v državni lasti ali pod državnim nadzorom.

 

S sanacijo bank in prehodom slabih terjatev na Družbo za upravljanje slabih terjatev se je ta delež prej zvišal kot zmanjšal. Zato ne čudi, da je Evropska komisija v svojem protikorupcijskem poročilu posebej opozorila na številne konflikte interesov v teh podjetjih. Drugače povedano: slovenska vlada je še vedno daleč največji kapitalist v državi. Resda začasen, dokler vlada vlada. A drži kot pribito, da je tudi sorazmerno glede na moč nacionalne ekonomije bistveno večji kapitalist, kot so v povprečju vlade v članicah EU.

 

Paradoks tega pojava je v tem, da velik del korupcije, tudi tajkunskih zgodb, izhaja prav iz tega dejstva. Brez politične podpore tudi pohlepne, škodljive privatizacije ne bi bilo. Tudi zato so državljani upravičeno besni na politiko. Toda začuda hkrati po javnomnenjskih anketah večji del prebivalstva neprijazno gleda na privatizacijo. S čimer ponovno daje mandat politiki, ki jo prezira, da upravlja z usodo gospodarstva kot veliki gospodar.

 

Razlog za ta paradoks je zagotovo v boju med omenjenima dvema škodljivima čustvoma, med pohlepom in zavistjo. Kritika privatizacije v dosedanji slovenski zgodovini je kombinacija kritike pohlepa in hranjenja zavisti. Ni logično, da se kritizira privatizacija kar povprek, čeprav smo precej privatizacij izpeljali tudi pregledno in so ta podjetja danes uspešna. Nekaj takšnih je celo v lasti menedžerjev in drugih domačih lastnikov, v lasti tujcev pa je še več uspešnih privatiziranih podjetij. Preprosto povedano: prav je, ko kritiziramo škodljive in skorumpirane primere, ni pa prav, da posplošujemo. S tem preprosto hranimo zavist, ki je prav tako škodljiva kot pohlep.

 

Primer, kako škodljiva je lahko zavist, se kaže v nedavnih razpravah o socialni kapici. Čeprav jo imajo vse članice EU od Slovenije do meje z Romunijo na vzhodu, Danske na severu, Belgije na zahodu in Portugalske na jugu, je bila v Sloveniji stigmatizirana do obisti. Češ da najeda standarde solidarnosti, je bilo slišati iz vrst sindikatov, s čimer so hkrati trdili, da so Avstrija, Italija, Francija, Nemčija, Poljska, Češka itn. države z bolj spodkopanimi standardi solidarnosti kot Slovenija. Kar je seveda nesmisel.

 

Obenem pa je bilo iz vrst politikov slišati, da gre za kapico za bogate. S čimer so avtorji te izjave posredno potrdili domnevo, da je zanje bogat tisti, ki ima višjo plačo, ne pa tisti, ki ima veliko premoženja. Če prevedem: mlad, nadarjen inovativni inženir s še nerešenim stanovanjskim problemom in majhnimi otroci z dobro plačo je bogat; otrok bogatih staršev, ki nima visoke plače in zapravlja podedovano premoženje, namesto da bi z njim modro upravljal, pa ni bogat. Narobe svet.

 

Kako deluje zavist na medije ali pa mediji na zavist ljudi, sem lahko v zadnjih tednih spremljal tudi sam. Najprej, ko smo v začetku julija objavili Gospodarsko agendo GZS za novo Vlado RS. V njej smo med drugim izhajali iz dejstva, da je slovensko gospodarstvo od leta 2008 izgubilo kar 100.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa je celo več uslužbencev, in iz dejstva, da je razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci pri nas 1 : 1,38, v Avstriji 1 : 1,64, v Nemčiji pa celo 1 : 2,09. Slovenija zato mora ukrepati proti zaposlitvenemu in demografskemu krču.

 

Ker je bil obenem bruto domači proizvod lani v Sloveniji realno kar za desetino nižji kot leta 2008 ob začetku krize (le na Hrvaškem je med članicami EU še bolj upadel), je logično, da moramo davčno politiko usmeriti v smeri znižanja bremen, odprave zaposlitvenega in razvojnega krča. Če res želimo več delovnih mest. 

 

Zato smo predlagali kombinacijo ukrepov: uvedbo socialne kapice pri 37.000 bruto letne plače, to je limitiranje socialnih prispevkov navzgor (prioritetno z namenom razbremenitve plač visoko kvalificiranega strokovnega kadra, ki je ključen za razvoj, kar koristi vsem v podjetjih), nižjo davčno obremenitev najnižjih plač (kar bi dvignilo kupno moč in hkrati dvignilo standard tistim z najnižjimi plačami), znižanje neto okoljskih in energetskih trošarin, prispevkov in drugih obremenitev na raven povprečja v EU v primerjavi z BDP (ker so že zdaj skoraj najvišje v EU) in 100-odstotno davčno olajšavo za reinvestiranje dobička (zaradi podpore razvojnim investicijam). 

 

Navedli smo tudi možne vire, ki bi lahko zapolnili izpad prihodkov v javne blagajne: višja obdavčitev premoženja (to je pri nas zelo nizko obdavčeno), spremembe dohodninske lestvice pri pragu več kot 100.000 evrov bruto prihodkov na leto (tako od socialne kapice v času krize ne bi imeli koristi tisti z najvišjimi plačami), preoblikovanje nekaterih nepovratnih v ugodna povratna sredstva (večja odgovornost prejemnikov), prečiščenje in zmanjšanje vseh vrst (gospodarskih, zaposlitvenih, okoljskih, kmetijskih ...) subvencij; ne radikalno ukinjanje, ampak ohranitev razvojnih subvencij. Seveda bi dodatne vire lahko priskrbeli tudi z nujnimi reformami.

 

Po objavi Gospodarske agende GZS za novo Vlado RS skoraj nihče te kombinacije ni opazil, ne politiki ne mediji. Zato sem na avgustovski tiskovni konferenci o socialni kapici, kamor nas je povabilo Združenje Manager, posebej poudaril, da je socialna kapica zaradi pomena visoko strokovnih kadrov za razvoj zelo pomembna, da pa je kamen v mozaiku, ki ne bo deloval dobro brez drugih ukrepov. Pred novinarji sem prebral kompletno kombinacijo iz Gospodarske agende GZS za novo Vlado RS. 

 

V poročilu o objavah nisem opazil, da bi kdorkoli to kombinacijo povzel v celoti, niti ne približno, prav tako nisem opazil, da bi jo zaznali politiki. V obeh primerih se je pogosto zdelo, da je motivacija objav medijev in izjav politikov hranjenje zavisti. Prejel sem denimo nekaj novinarskih vprašanj s poudarjeno intonacijo, ali je socialna kapica res nujna. Del politike pa je s hranjenjem zavisti pod stigmo kapice za bogate izrinil socialno kapico tudi iz koalicijske pogodbe. Čeprav s tem škoduje razvoju podjetij, s tem pa tudi vsem zaposlenim.

 

Miro Cerar ima zato težko nalogo. Doslej je velikokrat javno spregovoril o etičnih vrednotah, ki so povezane s pohlepom. Toda če bo hotel javnofinančno, gospodarsko in razvojno dvigniti Slovenijo, bo moral bistveno bolj spregovoriti tudi o padcu vrednot, ki je posledica zavisti in načrtnega hranjenja zavisti s strani politikov, ki imajo pogosto v ozadju svoje ozke politične cilje.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
9
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,628
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,361
03/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,361
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,246
05/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,979
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,592
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,576
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,169
09/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,231
10/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 669