Komentar

Miro Cerar ima prav

Mandatar za novo vlado Miro Cerar je v torek poudaril naslednje: "Kriza, ki nas je doletela, je v veliki meri proizvod nas samih. Padli smo na vrednostnem izpitu. Četudi se kriza kaže kot ekonomska, socialna in politična, je jedro izvora krize padec vrednot. Naloga te vlade ni samo v tem, da poskrbi za javnofinančno konsolidacijo, ekonomski razvoj, ampak da se skupaj dvignemo v naših vrednotah." Nedvomno ima prav. Slovenija je po osamosvojitvi v mnogočem postala dežela pohlepa, a tudi dežela zavisti. To dvoje pa je strupena kombinacija.

21.08.2014 04:10
Piše: Goran Novković

Slovenska vlada je še vedno daleč največji kapitalist v državi. Foto: www.wikipedia.com

Druga faza tajkunskega pohlepa je bila nepregledna finalizacija odkupa podjetij, pogosto brez razpisov ali dražb. Najbolj znan primer takšne privatizacije je bila prodaja Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu leta 2005.

 

Brez politične podpore tudi pohlepne, škodljive privatizacije ne bi bilo.

 

Razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci pri nas 1 : 1,38, v Avstriji 1 : 1,64, v Nemčiji pa celo 1 : 2,09.

Pohlep se je najbolj divje pokazal pri škodljivih tajkunskih privatizacijah in političnih "meštarjenjih". Pri tistih tajkunih, ki so šli brez realnih možnosti za odplačilo dolgov za nakup podjetij ali celo brez pravega znanja in talenta za lastniško vodenje v privatizacijo družb, ki so jih pred tem vodili. Ta pohlep so sicer mediji začeli razgaljati že v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so razkrivali delniška parkirišča. To je bila prva faza vzpona pohlepne mentalitete, saj ni šlo za nič drugega kot nakup delnic od malih delničarjev pod realno ceno s pomočjo prijateljskih oseb, večinoma pravnih.

 

Končni rezultat so številna podjetja, ki niso zdržala finančnega bremena takšne nerealne tajkunske privatizacije in še številna druga podjetja, ki so bila s temi podjetji povezana v ekonomski verigi, vsaj v hudih težavah. A nekaj je kljub temu treba poudariti: to je zelo poglobilo krizo. Toda kriza v Sloveniji ima več vzrokov: poleg tajkunske privatizacije so to še blokada reform, napačna ekonomska politika, politična korupcija, nedelovanje pravne države itn.

 

A vrnimo se nazaj k pohlepu. Druga faza tajkunskega pohlepa je bila nepregledna finalizacija odkupa podjetij, pogosto brez razpisov ali dražb. Najbolj znan primer takšne privatizacije je bila prodaja Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu leta 2005. A samo dve leti pozneje, jeseni 2007, sta tajkunski in politični pohlep trčila. Začela se je protitajkunska retorika, prav po sporu med akterji prodaje in nakupa Mercatorja, med Janezom Janšo, Andrijano Starino Kosem in Boškom Šrotom. Tega vala retorike nihče več ni mogel ustaviti, krizni potres ga je samo še okrepil.

 

Omenjeni spor jeseni 2007 je bil samo ena od pojavnih oblik političnega pohlepa, ki je rezultat izgube moči politikov. Veliko večja pojavna oblika pohlepa politikov je vidna v deležu podjetij, ki je še vedno neposredno ali posredno last podjetij. Moč podjetij v državni lasti je izjemna. Po podatkih Svetovne banke je bilo pred tremi leti kar 30 odstotkov slovenskih podjetij v državni lasti ali pod državnim nadzorom.

 

S sanacijo bank in prehodom slabih terjatev na Družbo za upravljanje slabih terjatev se je ta delež prej zvišal kot zmanjšal. Zato ne čudi, da je Evropska komisija v svojem protikorupcijskem poročilu posebej opozorila na številne konflikte interesov v teh podjetjih. Drugače povedano: slovenska vlada je še vedno daleč največji kapitalist v državi. Resda začasen, dokler vlada vlada. A drži kot pribito, da je tudi sorazmerno glede na moč nacionalne ekonomije bistveno večji kapitalist, kot so v povprečju vlade v članicah EU.

 

Paradoks tega pojava je v tem, da velik del korupcije, tudi tajkunskih zgodb, izhaja prav iz tega dejstva. Brez politične podpore tudi pohlepne, škodljive privatizacije ne bi bilo. Tudi zato so državljani upravičeno besni na politiko. Toda začuda hkrati po javnomnenjskih anketah večji del prebivalstva neprijazno gleda na privatizacijo. S čimer ponovno daje mandat politiki, ki jo prezira, da upravlja z usodo gospodarstva kot veliki gospodar.

 

Razlog za ta paradoks je zagotovo v boju med omenjenima dvema škodljivima čustvoma, med pohlepom in zavistjo. Kritika privatizacije v dosedanji slovenski zgodovini je kombinacija kritike pohlepa in hranjenja zavisti. Ni logično, da se kritizira privatizacija kar povprek, čeprav smo precej privatizacij izpeljali tudi pregledno in so ta podjetja danes uspešna. Nekaj takšnih je celo v lasti menedžerjev in drugih domačih lastnikov, v lasti tujcev pa je še več uspešnih privatiziranih podjetij. Preprosto povedano: prav je, ko kritiziramo škodljive in skorumpirane primere, ni pa prav, da posplošujemo. S tem preprosto hranimo zavist, ki je prav tako škodljiva kot pohlep.

 

Primer, kako škodljiva je lahko zavist, se kaže v nedavnih razpravah o socialni kapici. Čeprav jo imajo vse članice EU od Slovenije do meje z Romunijo na vzhodu, Danske na severu, Belgije na zahodu in Portugalske na jugu, je bila v Sloveniji stigmatizirana do obisti. Češ da najeda standarde solidarnosti, je bilo slišati iz vrst sindikatov, s čimer so hkrati trdili, da so Avstrija, Italija, Francija, Nemčija, Poljska, Češka itn. države z bolj spodkopanimi standardi solidarnosti kot Slovenija. Kar je seveda nesmisel.

 

Obenem pa je bilo iz vrst politikov slišati, da gre za kapico za bogate. S čimer so avtorji te izjave posredno potrdili domnevo, da je zanje bogat tisti, ki ima višjo plačo, ne pa tisti, ki ima veliko premoženja. Če prevedem: mlad, nadarjen inovativni inženir s še nerešenim stanovanjskim problemom in majhnimi otroci z dobro plačo je bogat; otrok bogatih staršev, ki nima visoke plače in zapravlja podedovano premoženje, namesto da bi z njim modro upravljal, pa ni bogat. Narobe svet.

 

Kako deluje zavist na medije ali pa mediji na zavist ljudi, sem lahko v zadnjih tednih spremljal tudi sam. Najprej, ko smo v začetku julija objavili Gospodarsko agendo GZS za novo Vlado RS. V njej smo med drugim izhajali iz dejstva, da je slovensko gospodarstvo od leta 2008 izgubilo kar 100.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa je celo več uslužbencev, in iz dejstva, da je razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci pri nas 1 : 1,38, v Avstriji 1 : 1,64, v Nemčiji pa celo 1 : 2,09. Slovenija zato mora ukrepati proti zaposlitvenemu in demografskemu krču.

 

Ker je bil obenem bruto domači proizvod lani v Sloveniji realno kar za desetino nižji kot leta 2008 ob začetku krize (le na Hrvaškem je med članicami EU še bolj upadel), je logično, da moramo davčno politiko usmeriti v smeri znižanja bremen, odprave zaposlitvenega in razvojnega krča. Če res želimo več delovnih mest. 

 

Zato smo predlagali kombinacijo ukrepov: uvedbo socialne kapice pri 37.000 bruto letne plače, to je limitiranje socialnih prispevkov navzgor (prioritetno z namenom razbremenitve plač visoko kvalificiranega strokovnega kadra, ki je ključen za razvoj, kar koristi vsem v podjetjih), nižjo davčno obremenitev najnižjih plač (kar bi dvignilo kupno moč in hkrati dvignilo standard tistim z najnižjimi plačami), znižanje neto okoljskih in energetskih trošarin, prispevkov in drugih obremenitev na raven povprečja v EU v primerjavi z BDP (ker so že zdaj skoraj najvišje v EU) in 100-odstotno davčno olajšavo za reinvestiranje dobička (zaradi podpore razvojnim investicijam). 

 

Navedli smo tudi možne vire, ki bi lahko zapolnili izpad prihodkov v javne blagajne: višja obdavčitev premoženja (to je pri nas zelo nizko obdavčeno), spremembe dohodninske lestvice pri pragu več kot 100.000 evrov bruto prihodkov na leto (tako od socialne kapice v času krize ne bi imeli koristi tisti z najvišjimi plačami), preoblikovanje nekaterih nepovratnih v ugodna povratna sredstva (večja odgovornost prejemnikov), prečiščenje in zmanjšanje vseh vrst (gospodarskih, zaposlitvenih, okoljskih, kmetijskih ...) subvencij; ne radikalno ukinjanje, ampak ohranitev razvojnih subvencij. Seveda bi dodatne vire lahko priskrbeli tudi z nujnimi reformami.

 

Po objavi Gospodarske agende GZS za novo Vlado RS skoraj nihče te kombinacije ni opazil, ne politiki ne mediji. Zato sem na avgustovski tiskovni konferenci o socialni kapici, kamor nas je povabilo Združenje Manager, posebej poudaril, da je socialna kapica zaradi pomena visoko strokovnih kadrov za razvoj zelo pomembna, da pa je kamen v mozaiku, ki ne bo deloval dobro brez drugih ukrepov. Pred novinarji sem prebral kompletno kombinacijo iz Gospodarske agende GZS za novo Vlado RS. 

 

V poročilu o objavah nisem opazil, da bi kdorkoli to kombinacijo povzel v celoti, niti ne približno, prav tako nisem opazil, da bi jo zaznali politiki. V obeh primerih se je pogosto zdelo, da je motivacija objav medijev in izjav politikov hranjenje zavisti. Prejel sem denimo nekaj novinarskih vprašanj s poudarjeno intonacijo, ali je socialna kapica res nujna. Del politike pa je s hranjenjem zavisti pod stigmo kapice za bogate izrinil socialno kapico tudi iz koalicijske pogodbe. Čeprav s tem škoduje razvoju podjetij, s tem pa tudi vsem zaposlenim.

 

Miro Cerar ima zato težko nalogo. Doslej je velikokrat javno spregovoril o etičnih vrednotah, ki so povezane s pohlepom. Toda če bo hotel javnofinančno, gospodarsko in razvojno dvigniti Slovenijo, bo moral bistveno bolj spregovoriti tudi o padcu vrednot, ki je posledica zavisti in načrtnega hranjenja zavisti s strani politikov, ki imajo pogosto v ozadju svoje ozke politične cilje.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,087
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,424
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,237
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,578
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,773
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,708
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,532
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,445
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,515
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 812