Komentar

Miro Cerar ima prav

Mandatar za novo vlado Miro Cerar je v torek poudaril naslednje: "Kriza, ki nas je doletela, je v veliki meri proizvod nas samih. Padli smo na vrednostnem izpitu. Četudi se kriza kaže kot ekonomska, socialna in politična, je jedro izvora krize padec vrednot. Naloga te vlade ni samo v tem, da poskrbi za javnofinančno konsolidacijo, ekonomski razvoj, ampak da se skupaj dvignemo v naših vrednotah." Nedvomno ima prav. Slovenija je po osamosvojitvi v mnogočem postala dežela pohlepa, a tudi dežela zavisti. To dvoje pa je strupena kombinacija.

21.08.2014 04:10
Piše: Goran Novković

Slovenska vlada je še vedno daleč največji kapitalist v državi. Foto: www.wikipedia.com

Druga faza tajkunskega pohlepa je bila nepregledna finalizacija odkupa podjetij, pogosto brez razpisov ali dražb. Najbolj znan primer takšne privatizacije je bila prodaja Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu leta 2005.

 

Brez politične podpore tudi pohlepne, škodljive privatizacije ne bi bilo.

 

Razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci pri nas 1 : 1,38, v Avstriji 1 : 1,64, v Nemčiji pa celo 1 : 2,09.

Pohlep se je najbolj divje pokazal pri škodljivih tajkunskih privatizacijah in političnih "meštarjenjih". Pri tistih tajkunih, ki so šli brez realnih možnosti za odplačilo dolgov za nakup podjetij ali celo brez pravega znanja in talenta za lastniško vodenje v privatizacijo družb, ki so jih pred tem vodili. Ta pohlep so sicer mediji začeli razgaljati že v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so razkrivali delniška parkirišča. To je bila prva faza vzpona pohlepne mentalitete, saj ni šlo za nič drugega kot nakup delnic od malih delničarjev pod realno ceno s pomočjo prijateljskih oseb, večinoma pravnih.

 

Končni rezultat so številna podjetja, ki niso zdržala finančnega bremena takšne nerealne tajkunske privatizacije in še številna druga podjetja, ki so bila s temi podjetji povezana v ekonomski verigi, vsaj v hudih težavah. A nekaj je kljub temu treba poudariti: to je zelo poglobilo krizo. Toda kriza v Sloveniji ima več vzrokov: poleg tajkunske privatizacije so to še blokada reform, napačna ekonomska politika, politična korupcija, nedelovanje pravne države itn.

 

A vrnimo se nazaj k pohlepu. Druga faza tajkunskega pohlepa je bila nepregledna finalizacija odkupa podjetij, pogosto brez razpisov ali dražb. Najbolj znan primer takšne privatizacije je bila prodaja Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu leta 2005. A samo dve leti pozneje, jeseni 2007, sta tajkunski in politični pohlep trčila. Začela se je protitajkunska retorika, prav po sporu med akterji prodaje in nakupa Mercatorja, med Janezom Janšo, Andrijano Starino Kosem in Boškom Šrotom. Tega vala retorike nihče več ni mogel ustaviti, krizni potres ga je samo še okrepil.

 

Omenjeni spor jeseni 2007 je bil samo ena od pojavnih oblik političnega pohlepa, ki je rezultat izgube moči politikov. Veliko večja pojavna oblika pohlepa politikov je vidna v deležu podjetij, ki je še vedno neposredno ali posredno last podjetij. Moč podjetij v državni lasti je izjemna. Po podatkih Svetovne banke je bilo pred tremi leti kar 30 odstotkov slovenskih podjetij v državni lasti ali pod državnim nadzorom.

 

S sanacijo bank in prehodom slabih terjatev na Družbo za upravljanje slabih terjatev se je ta delež prej zvišal kot zmanjšal. Zato ne čudi, da je Evropska komisija v svojem protikorupcijskem poročilu posebej opozorila na številne konflikte interesov v teh podjetjih. Drugače povedano: slovenska vlada je še vedno daleč največji kapitalist v državi. Resda začasen, dokler vlada vlada. A drži kot pribito, da je tudi sorazmerno glede na moč nacionalne ekonomije bistveno večji kapitalist, kot so v povprečju vlade v članicah EU.

 

Paradoks tega pojava je v tem, da velik del korupcije, tudi tajkunskih zgodb, izhaja prav iz tega dejstva. Brez politične podpore tudi pohlepne, škodljive privatizacije ne bi bilo. Tudi zato so državljani upravičeno besni na politiko. Toda začuda hkrati po javnomnenjskih anketah večji del prebivalstva neprijazno gleda na privatizacijo. S čimer ponovno daje mandat politiki, ki jo prezira, da upravlja z usodo gospodarstva kot veliki gospodar.

 

Razlog za ta paradoks je zagotovo v boju med omenjenima dvema škodljivima čustvoma, med pohlepom in zavistjo. Kritika privatizacije v dosedanji slovenski zgodovini je kombinacija kritike pohlepa in hranjenja zavisti. Ni logično, da se kritizira privatizacija kar povprek, čeprav smo precej privatizacij izpeljali tudi pregledno in so ta podjetja danes uspešna. Nekaj takšnih je celo v lasti menedžerjev in drugih domačih lastnikov, v lasti tujcev pa je še več uspešnih privatiziranih podjetij. Preprosto povedano: prav je, ko kritiziramo škodljive in skorumpirane primere, ni pa prav, da posplošujemo. S tem preprosto hranimo zavist, ki je prav tako škodljiva kot pohlep.

 

Primer, kako škodljiva je lahko zavist, se kaže v nedavnih razpravah o socialni kapici. Čeprav jo imajo vse članice EU od Slovenije do meje z Romunijo na vzhodu, Danske na severu, Belgije na zahodu in Portugalske na jugu, je bila v Sloveniji stigmatizirana do obisti. Češ da najeda standarde solidarnosti, je bilo slišati iz vrst sindikatov, s čimer so hkrati trdili, da so Avstrija, Italija, Francija, Nemčija, Poljska, Češka itn. države z bolj spodkopanimi standardi solidarnosti kot Slovenija. Kar je seveda nesmisel.

 

Obenem pa je bilo iz vrst politikov slišati, da gre za kapico za bogate. S čimer so avtorji te izjave posredno potrdili domnevo, da je zanje bogat tisti, ki ima višjo plačo, ne pa tisti, ki ima veliko premoženja. Če prevedem: mlad, nadarjen inovativni inženir s še nerešenim stanovanjskim problemom in majhnimi otroci z dobro plačo je bogat; otrok bogatih staršev, ki nima visoke plače in zapravlja podedovano premoženje, namesto da bi z njim modro upravljal, pa ni bogat. Narobe svet.

 

Kako deluje zavist na medije ali pa mediji na zavist ljudi, sem lahko v zadnjih tednih spremljal tudi sam. Najprej, ko smo v začetku julija objavili Gospodarsko agendo GZS za novo Vlado RS. V njej smo med drugim izhajali iz dejstva, da je slovensko gospodarstvo od leta 2008 izgubilo kar 100.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa je celo več uslužbencev, in iz dejstva, da je razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci pri nas 1 : 1,38, v Avstriji 1 : 1,64, v Nemčiji pa celo 1 : 2,09. Slovenija zato mora ukrepati proti zaposlitvenemu in demografskemu krču.

 

Ker je bil obenem bruto domači proizvod lani v Sloveniji realno kar za desetino nižji kot leta 2008 ob začetku krize (le na Hrvaškem je med članicami EU še bolj upadel), je logično, da moramo davčno politiko usmeriti v smeri znižanja bremen, odprave zaposlitvenega in razvojnega krča. Če res želimo več delovnih mest. 

 

Zato smo predlagali kombinacijo ukrepov: uvedbo socialne kapice pri 37.000 bruto letne plače, to je limitiranje socialnih prispevkov navzgor (prioritetno z namenom razbremenitve plač visoko kvalificiranega strokovnega kadra, ki je ključen za razvoj, kar koristi vsem v podjetjih), nižjo davčno obremenitev najnižjih plač (kar bi dvignilo kupno moč in hkrati dvignilo standard tistim z najnižjimi plačami), znižanje neto okoljskih in energetskih trošarin, prispevkov in drugih obremenitev na raven povprečja v EU v primerjavi z BDP (ker so že zdaj skoraj najvišje v EU) in 100-odstotno davčno olajšavo za reinvestiranje dobička (zaradi podpore razvojnim investicijam). 

 

Navedli smo tudi možne vire, ki bi lahko zapolnili izpad prihodkov v javne blagajne: višja obdavčitev premoženja (to je pri nas zelo nizko obdavčeno), spremembe dohodninske lestvice pri pragu več kot 100.000 evrov bruto prihodkov na leto (tako od socialne kapice v času krize ne bi imeli koristi tisti z najvišjimi plačami), preoblikovanje nekaterih nepovratnih v ugodna povratna sredstva (večja odgovornost prejemnikov), prečiščenje in zmanjšanje vseh vrst (gospodarskih, zaposlitvenih, okoljskih, kmetijskih ...) subvencij; ne radikalno ukinjanje, ampak ohranitev razvojnih subvencij. Seveda bi dodatne vire lahko priskrbeli tudi z nujnimi reformami.

 

Po objavi Gospodarske agende GZS za novo Vlado RS skoraj nihče te kombinacije ni opazil, ne politiki ne mediji. Zato sem na avgustovski tiskovni konferenci o socialni kapici, kamor nas je povabilo Združenje Manager, posebej poudaril, da je socialna kapica zaradi pomena visoko strokovnih kadrov za razvoj zelo pomembna, da pa je kamen v mozaiku, ki ne bo deloval dobro brez drugih ukrepov. Pred novinarji sem prebral kompletno kombinacijo iz Gospodarske agende GZS za novo Vlado RS. 

 

V poročilu o objavah nisem opazil, da bi kdorkoli to kombinacijo povzel v celoti, niti ne približno, prav tako nisem opazil, da bi jo zaznali politiki. V obeh primerih se je pogosto zdelo, da je motivacija objav medijev in izjav politikov hranjenje zavisti. Prejel sem denimo nekaj novinarskih vprašanj s poudarjeno intonacijo, ali je socialna kapica res nujna. Del politike pa je s hranjenjem zavisti pod stigmo kapice za bogate izrinil socialno kapico tudi iz koalicijske pogodbe. Čeprav s tem škoduje razvoju podjetij, s tem pa tudi vsem zaposlenim.

 

Miro Cerar ima zato težko nalogo. Doslej je velikokrat javno spregovoril o etičnih vrednotah, ki so povezane s pohlepom. Toda če bo hotel javnofinančno, gospodarsko in razvojno dvigniti Slovenijo, bo moral bistveno bolj spregovoriti tudi o padcu vrednot, ki je posledica zavisti in načrtnega hranjenja zavisti s strani politikov, ki imajo pogosto v ozadju svoje ozke politične cilje.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
14
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.749
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.597
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.949
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.425
05/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.842
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.058
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.644
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.513
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.486
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.340