Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? Pa saj ni važno kdo ... podatek o tem boste sicer našli na koncu tega prispevka, ampak glavno je, da imamo danes tudi ta program. Včasih je zanimivo pogledati kakšen direkten prenos seje državnega zbora, parlamentarnega odbora ali preiskovalne komisije. Tudi o problematiki konoplje na odboru za zdravstvo.
V petek popoldne, predzadnji dan avgusta, me daljinec popelje na 3. program RTV Slovenija: prenos seje odbora za zdravstvo, obravnavana točka pa zakonodaja o konoplji. Vključim se ravno tedaj, ko govori poslanec Jani Möderndorfer. Preden zapišem, kaj in kako je govoril, naj omenim samo to, da do tega soparnega petkovega popoldneva nisem vedel kaj dosti o problematiki konoplje, niti me sama vsebina v resnici tudi sedaj ne zanima. Toda za namen tega prispevka sem se le podučil o nekaj osnovnih vsebinskih dejstvih. Eno, dokaj važno je, da je bilo že pred skoraj tremi leti (oktobra 2016) na podobnem odboru sprejeto in naloženo ministrstvu za zdravje, citiram, "naj pripravi podlage za ureditev zakonodaje glede konoplje". Dejstvo je, da ministrstvo, ki ga je takrat vodila Milojka Kolar Celarc, v tem času ni naredilo ničesar v zvezi s tem pozivom.
Zdaj pa nazaj k Möderndorferju: očitno je zelo dober govorec, svoje besede prepričljivo poudarja tudi s kretnjami in grimasami. Govoril je približno dvajset do petindvajset minut. Nekajkrat je poudaril, kako moramo nujno nekaj narediti s to problematiko, istočasno pa večkrat povedal, kako se na hitro pač ne da. Enkrat je rekel, da se v treh mesecih ne da nič narediti, posebej pa je poudaril, kako imamo sedaj zagato in kako jo moramo nujno preseči. Kot sem lahko razumel poslanca Möderndorferja, je torej bistveno to, da imamo zagato. Kmalu za tem je predsedujoči odbora za zdravstvo - in to je bistvo tega članka - dejal, kako bodo trditve oz. izjave poslanca Möderndorferja osnova za zaključke in da bodo z njimi pozvali ministrstvo za zdravje, "naj pripravi podlage za ureditev zakonodaje glede konoplje".
Ugasnem televizor in zadremam. Drugi dan se spomnim na ta dogodek in me potegne k ponovnemu razmišljanju, kako s takimi in podobnimi zagatami. Pred tremi leti poziv nekemu ministrstvu glede neke problematike, sedaj popolnoma enak poziv istemu ministrstvu. Kaj je narobe, kako temu odpomoči? Najti rešitev zagate? Pa ne da se ponovno pojavljam kot rešitelj sistemske zavozlanosti? Se bom zopet naposlušal komentarjev v stilu "ja Mihec, kaj pa misliš da si?"? Evo, pa ravno ta najbolj pričakovani komentar spet najbolj nakazuje, kje je skrita glavna kleč oziroma "catch", kot bi rekla današnja mladež, da ne pridemo do reševanja, kaj šele rešitve takih in podobnih zagat!
Glavna kleč je globoko zasidran nezaveden strah oziroma odklon večine državljanov (in posledično tudi večine od 90 poslancev) od kakršnihkoli novih idej, predlogov ali poskusov reševanja sistemskih zagat. Še bolj pa do prinašalcev teh idej ali predlogov. Najbolj v sferi državnega sistema. Najbolj s strani tistih, ki so si v obstoječem sistemu že priborili kakršenkoli privilegij, na prvem mestu zagotovljeno uradniško plačo (ne nazadnje tudi poslansko plačo!). Da o fenomenu globoke države, ki ji najbolj odgovarja obstoj kakršnekoli zagate, to pot ne izgubljam besed.
Naj se ponovno vrnem k poslancu Möderndorferju. Povedal je pravo stvar: Je zagata (za to je sicer potreboval skoraj pol ure, pa vendar, je zagata). Kje je sedaj denimo poslovniški zapis ali zakonska zaveza, da mora ministrstvo odgovoriti v dveh tednih, sicer … (ta pa ta izgubi službo)? Da gremo še korak naprej: na seji odbora je bilo recimo sedem Aktivnih državljanov (predstavnikov nekih združenj, ki se borijo za ureditev problematike okrog konoplje), ki pa imajo še mnogo manj možnosti, da jim ministrstvo karkoli odgovori.
Problem je, da vsi našteti, od omenjenih Aktivnih državljanov, poslanca Möderndorferja in ostalih prisotnih poslancev, do vseh 90 poslancev, po mojem prepričanju v veliki večini, če ne kar vsi, hočejo dobro tej naši domovini. S tem si želijo tudi to, da bi se problematika glede konoplje reševala boljše, hitreje, pravičnejše. A kaj, ko nimajo dovolj dobrega orodja, da bi se to zgodilo. Ne, nimajo. In kdaj se bo zgodil fazni zamik v glavah? Kdaj bo vsaj 46 glav od 90 spoznalo, da nimajo dovolj dobrega orodja? Da bodo morali narediti najprej vsaj kakšen poskus s kakšnim novim orodjem demokracije. Za vsako novo znanstveno odkritje je najprej potrebno narediti kakšen poskus, tudi s kakšnim novim orodjem, ga preizkusiti in z njegovo pomočjo priti do novega odkritja. Tudi za vsako umetniško delo, ki resnično prevzame ali navduši človeka, je treba narediti kakšen poskus, pa imeti tudi kakšno novo orodje za ta poskus. Enako je z reševanjem javnih, skupnostnih problemov družbe, kot je tudi problematika okrog konoplje. Če ni poskusov, bo vedno ostalo pri stari okosteneli, birokratski, zagatni obliki prenašanja odgovornosti, da ne omenjam spet naše specialnosti, uveljavljanja ozkih interesov s pomočjo globoke države.
S tem člankom nagovarjam kateregakoli od 90 poslancev državnega zbora, da zbere pogum in naredi poskus postavitve novega orodja demokracije. Torej novo obliko institucionalizirane online platforme argumentacije Aktivnih državljanov, strokovne civilne družbe, moralnih avtoritet, ne nazadnje tudi anonimnih in neanonimnih zainteresiranih državljanov ter na drugi strani odgovornih odločevalcev, z vsemi 90 poslanci vred. Novo orodje ne stane praktično nič, in kot rečeno, prav vsak poslanec ima možnost in pravico, da ga postavi na spletno stran državnega zbora.
V takšnem (ne)reševanju sistemskih zagat, kot se nahajamo sedaj državljani niti ne morejo zameriti Alenki Bratušek, da tako vehementno in prostodušno pove, dokažite, da sem storila kaj protizakonitega, ali pa bodite tiho.
Res je, dajem pobude, tudi za nova orodja demokracije. Podobno sem dal aprila 1997 pobudo takratnemu generalnemu direktorju RTV Janezu Čadežu za t.i. parlamentarni, 3. program nacionalke ...