Razkrivamo

Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke

Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimo York, ki se pojavlja v skoraj vseh kombinacijah z državo, švicarski DDM, sklad Pine River Capital, češki APS Holding in drugi. Slabe terjatve, kupljene po izjemnih "popustih", celo z neverjetnim, 95-odstotnim diskontom, so se izkazale kot odlične poslovne priložnosti, saj je šlo za neke vrste poceni razprodajo slabih terjatev. Kupci, tuji skladi, so terjatve vmes že začeli vnovčevati z milijonskimi dobički.

15.09.2019 20:00
Piše: Matija Ž. Likar
Ključne besede:   slabe terjatve   NLB   Abanka   NKBM   York   DDM   Pine River Capital   Heta   APS Holding   DUTB   MK Group   Miodrag Kostić

Ali bo Slovenija postala država špekulativnega kapitala trgovcev z dobički v obliki raznih skladov, ali pa želimo biti država z resnim in stabilnim finančnim trgom, bo pokazal čas.

Krediti, za katere se je izkazalo, da ne bodo poplačani v celoti ali v dogovorjenem roku oziroma je bilo že v začetku jasno, da ne bodo nikoli poplačani, so Slovenijo pripeljali na rob zloma bančnega sistema. Finančno izgubo, ki so ustvarile banke s sistematičnim kršenjem pravil pri ocenjevanju rizika pri podeljevanju kreditov, pa banke niso pokrile iz svojega poslovanja in preteklih dobičkov. Plačali s(m)o jo davkoplačevalci v obliki državne dokapitaizacije bank, pri čemer je država zadolžila tudi prihodnje generacije državljanov. Priložnost za nakup slabih terjatev so med tem uspešno izkoristili različni tuji skladi, kot npr. York, ki se pojavlja v skoraj vseh kombinacijah z državo, švicarsko podjetje DDM, sklad Pine River Capital in drugi. Slabe terjatve, kupljene celo z neverjetnim, celo 95-odstotnim diskontom (beri: tako rekoč zastonj), so že začele vnovčevati z milijonskimi dobički.

 

Država je konec leta 2013 v kapital NLB, Nove KBM in Abanke vložila 2,8 milijarde evrov. K temu je treba prištejeti še stroške dokapitalizacije Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero je država prenesla slaba posojila bank, dokapitalizacije Banke Celje, likvidacije Factor banke in Probanke, njune poznejše pripojitve k DUTB v znesku 800 milijonov. Zaradi financiranja bank se je Slovenija dodatno zadolžila, tudi na račun generacij državljanov, ki se še sploh niso rodili. A to ne moti trgovcev s terjatvami, ki so na račun preprodajanja terjatev slovenskih bank v kratkem času zaslužili na milijone evrov.

 

Kot je znano, so del slabih terjatev banke po sanaciji začele prodajati tretjim osebam. Odkup paketa slabih terjatev bi moral biti vedno v skladu s tržnimi mehanizmi, kjer večje število kupcev na podlagi cene konkurira za odkup paketa slabih terjatev. Vendar analiza poteka dogajanj pri preprodaji slabih terjatev kaže drugačno sliko, saj je pri tem očitno šlo za okoriščanje med seboj povezanih oseb, trgovanje z notranjimi informacijami ter lobistične pritiske na regulatorje po izločanju nezaželenih kupcev iz trga. Ali kot je pred dnevi v komentarju na portalu+ (vir) zapisal dr. Aleš Ahčan z Ekonomske fakultete: Glavna izguba in problem slabih terjatev nastane v odnosu med banko in kreditojemalcem, od tu dalje pa je slaba terjatev eden od finančnih poslov, ki ga izvajajo različni ponudniki.

 

 

Prodane in preprodane terjatve NLB in Abanke

 

Takrat še državna NLB je leta 2016 prodala 800-milijonski portfelj slabih posojil do pravnih in fizičnih oseb v Sloveniji in na Balkanu. Paket terjatev do slovenskih podjetij v skupni bruto vrednosti približno 396 milijonov evrov je romal v roke ameriškemu skladu Pine River Capitalu, ki so mu pri poslu svetovale slovenske KF Finance in britanski Apartners Capital. Povprečni diskont naj bi se gibal okoli 75 odstotkov, nekateri diskonti za posamezne terjatve pa celo do neverjetnih 95 odstotkov. Pine River Capital naj bi imel v upravljanju sicer več kot 15 milijard dolarjev. Kupec paketa slabih posojil do strank NLB na Balkanu je bil tudi češki APS Holding, eden večjih igralcev na trgu slabih posojil v vzodni in srednji Evropi, kjer naj bi imel v upravljanju za 4,5 milijarde evrov slabih posojil. Kar za 104 milijone evrov bruto terjatev do fizičnih oseb v Sloveniji je odkupil švicarski upravljalec slabih posojil DDM Group, ki je specializiran za kupovanje in upravljanje slabih terjatev v vzhodni Evropi. Z DDM Invest je povezana tudi Abanka, ki mu je prodala 130 milijonov evrov bruto slabih terjatev do podjetij. DDM Invest je del teh terjatev že preprodal novim kupcem, pri čemer naj bi ustvarjal visoke dobičke. V igrah s preprodajo slabih terjatev se omenjajo tudi personalne povezave, saj so pri poslih udeležene iste osebe, ki so sodelovale tudi pri sanaciji bank. Glede slovenske pomoči tujim kupcem terjatev pa nekateri mediji že poročali o sumu uhajanja notranjih informacij iz DUTB zaradi družinskih povezav akterjev.

 

 

Veliki finale: lobiranje na vseh nivojih

 

V Sloveniji dviga prah prodaja enega zadnjih večjih paketov slabih terjatev. Gre za prodajo slovenske podružnice avstrijske Hete, ki je slaba banka nekdanje banke Hypo, ki je imela v lasti za 551 milijonov evrov terjatev, od česar je za 386 milijonov evrov slabih in 166 milijonov evrov terjatev, ki se poplačujejo. Poleg tega ima v lasti za 110 milijonov evrov nepremičnin. Interesentov za nakup Hete je več, od češkega sklada APS do MK Group srbskega bogataša Miodraga Kostića, ki naj bi ponudil tudi najvišjo ceno. MK Group je v Sloveniji sicer že lastnik Gorenjske banke, hotela Kempinski v Portorožu in Aerodroma Portorož. Toda Kostića so lobiji pričakali na nož in ga poskušali medijsko očrniti - ne glede na to, da ima MK Group za razliko od investicijskih skladov, katerih način poslovanja pri preprodaji terjatev se je že razkril, drugačen pristop, saj prihaja na trg kot strateški lastnik. Če gre investicijskih skladom in družbam pri preprodaji slabih terjatev zgolj za poceni nakup in drago prodajo, gre primeru strateškega investitorja za povsem drugačne interese. Predvsem pa ima strateški lastnik v ozadju vedno ambicijo, da  svojo kapitalsko moč krepi z namenom, da v državi tudi ostane in razvija svoje investicije dolgoročno.

 

Zakaj se potemtakem pojavljajo pritiski in celo odkriti pozivi, da je potrebno takšnega tujega investitorja ustaviti? Odgovor se bržkone skriva v konkretnih "domačih" interesih in apetitih ozkega kroga "prijateljskih navez". Fantje pri tem za odganjanje nezaželenih tujih investitorjev (saj Kostić sploh ni edini) uporabljajo vsa sredstva, od medijskih napadov do parlamentarnih komisij in izjav najvišjih političnih predstavnikov. Lobiranje je v Sloveniji danes eden najdonosnejših poslov.

 

Danes ugotavljamo, da je bančna luknja nastala zaradi podeljevanja kreditov brez ustrezne ocene kreditnih tveganj, vendar ob prelivanju veliki provizij in plačil insajderjem za "prijateljske" finančne usluge in mižanje ob očitnih nepravilnostih, celo sumih bančnega kriminala. Ne bomo presenečeni, če bomo čez leta tudi v zgodbi o odprodaji več stomilijonskih slabih terjatev z državnim denarjem saniranih bank ugotavljali nekaj podobnega. Vendar s to razliko, da bodo do takrat vsi tuji investitorji, ki so imeli namen v Sloveniji resno opravljati svoj posel, državo že zapustili. Ali bo Slovenija postala država špekulativnega kapitala trgovcev z dobički v obliki raznih skladov, ali pa želimo biti država z resnim in stabilnim finančnim trgom, bo pokazal čas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
8
06.04.2020 21:00
Omejitev gibanja znotraj občine dejanskega prebivališča ima lahko dve skrajnosti. V Odrancih, najmanjši občini v Sloveniji, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
7
03.04.2020 12:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
15
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,004
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,812
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,069
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,648
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,851
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,157
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,103
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,026
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,846
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,148