Razkrivamo

Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke

Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimo York, ki se pojavlja v skoraj vseh kombinacijah z državo, švicarski DDM, sklad Pine River Capital, češki APS Holding in drugi. Slabe terjatve, kupljene po izjemnih "popustih", celo z neverjetnim, 95-odstotnim diskontom, so se izkazale kot odlične poslovne priložnosti, saj je šlo za neke vrste poceni razprodajo slabih terjatev. Kupci, tuji skladi, so terjatve vmes že začeli vnovčevati z milijonskimi dobički.

15.09.2019 20:00
Piše: Matija Ž. Likar
Ključne besede:   slabe terjatve   NLB   Abanka   NKBM   York   DDM   Pine River Capital   Heta   APS Holding   DUTB   MK Group   Miodrag Kostić

Ali bo Slovenija postala država špekulativnega kapitala trgovcev z dobički v obliki raznih skladov, ali pa želimo biti država z resnim in stabilnim finančnim trgom, bo pokazal čas.

Krediti, za katere se je izkazalo, da ne bodo poplačani v celoti ali v dogovorjenem roku oziroma je bilo že v začetku jasno, da ne bodo nikoli poplačani, so Slovenijo pripeljali na rob zloma bančnega sistema. Finančno izgubo, ki so ustvarile banke s sistematičnim kršenjem pravil pri ocenjevanju rizika pri podeljevanju kreditov, pa banke niso pokrile iz svojega poslovanja in preteklih dobičkov. Plačali s(m)o jo davkoplačevalci v obliki državne dokapitaizacije bank, pri čemer je država zadolžila tudi prihodnje generacije državljanov. Priložnost za nakup slabih terjatev so med tem uspešno izkoristili različni tuji skladi, kot npr. York, ki se pojavlja v skoraj vseh kombinacijah z državo, švicarsko podjetje DDM, sklad Pine River Capital in drugi. Slabe terjatve, kupljene celo z neverjetnim, celo 95-odstotnim diskontom (beri: tako rekoč zastonj), so že začele vnovčevati z milijonskimi dobički.

 

Država je konec leta 2013 v kapital NLB, Nove KBM in Abanke vložila 2,8 milijarde evrov. K temu je treba prištejeti še stroške dokapitalizacije Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero je država prenesla slaba posojila bank, dokapitalizacije Banke Celje, likvidacije Factor banke in Probanke, njune poznejše pripojitve k DUTB v znesku 800 milijonov. Zaradi financiranja bank se je Slovenija dodatno zadolžila, tudi na račun generacij državljanov, ki se še sploh niso rodili. A to ne moti trgovcev s terjatvami, ki so na račun preprodajanja terjatev slovenskih bank v kratkem času zaslužili na milijone evrov.

 

Kot je znano, so del slabih terjatev banke po sanaciji začele prodajati tretjim osebam. Odkup paketa slabih terjatev bi moral biti vedno v skladu s tržnimi mehanizmi, kjer večje število kupcev na podlagi cene konkurira za odkup paketa slabih terjatev. Vendar analiza poteka dogajanj pri preprodaji slabih terjatev kaže drugačno sliko, saj je pri tem očitno šlo za okoriščanje med seboj povezanih oseb, trgovanje z notranjimi informacijami ter lobistične pritiske na regulatorje po izločanju nezaželenih kupcev iz trga. Ali kot je pred dnevi v komentarju na portalu+ (vir) zapisal dr. Aleš Ahčan z Ekonomske fakultete: Glavna izguba in problem slabih terjatev nastane v odnosu med banko in kreditojemalcem, od tu dalje pa je slaba terjatev eden od finančnih poslov, ki ga izvajajo različni ponudniki.

 

 

Prodane in preprodane terjatve NLB in Abanke

 

Takrat še državna NLB je leta 2016 prodala 800-milijonski portfelj slabih posojil do pravnih in fizičnih oseb v Sloveniji in na Balkanu. Paket terjatev do slovenskih podjetij v skupni bruto vrednosti približno 396 milijonov evrov je romal v roke ameriškemu skladu Pine River Capitalu, ki so mu pri poslu svetovale slovenske KF Finance in britanski Apartners Capital. Povprečni diskont naj bi se gibal okoli 75 odstotkov, nekateri diskonti za posamezne terjatve pa celo do neverjetnih 95 odstotkov. Pine River Capital naj bi imel v upravljanju sicer več kot 15 milijard dolarjev. Kupec paketa slabih posojil do strank NLB na Balkanu je bil tudi češki APS Holding, eden večjih igralcev na trgu slabih posojil v vzodni in srednji Evropi, kjer naj bi imel v upravljanju za 4,5 milijarde evrov slabih posojil. Kar za 104 milijone evrov bruto terjatev do fizičnih oseb v Sloveniji je odkupil švicarski upravljalec slabih posojil DDM Group, ki je specializiran za kupovanje in upravljanje slabih terjatev v vzhodni Evropi. Z DDM Invest je povezana tudi Abanka, ki mu je prodala 130 milijonov evrov bruto slabih terjatev do podjetij. DDM Invest je del teh terjatev že preprodal novim kupcem, pri čemer naj bi ustvarjal visoke dobičke. V igrah s preprodajo slabih terjatev se omenjajo tudi personalne povezave, saj so pri poslih udeležene iste osebe, ki so sodelovale tudi pri sanaciji bank. Glede slovenske pomoči tujim kupcem terjatev pa nekateri mediji že poročali o sumu uhajanja notranjih informacij iz DUTB zaradi družinskih povezav akterjev.

 

 

Veliki finale: lobiranje na vseh nivojih

 

V Sloveniji dviga prah prodaja enega zadnjih večjih paketov slabih terjatev. Gre za prodajo slovenske podružnice avstrijske Hete, ki je slaba banka nekdanje banke Hypo, ki je imela v lasti za 551 milijonov evrov terjatev, od česar je za 386 milijonov evrov slabih in 166 milijonov evrov terjatev, ki se poplačujejo. Poleg tega ima v lasti za 110 milijonov evrov nepremičnin. Interesentov za nakup Hete je več, od češkega sklada APS do MK Group srbskega bogataša Miodraga Kostića, ki naj bi ponudil tudi najvišjo ceno. MK Group je v Sloveniji sicer že lastnik Gorenjske banke, hotela Kempinski v Portorožu in Aerodroma Portorož. Toda Kostića so lobiji pričakali na nož in ga poskušali medijsko očrniti - ne glede na to, da ima MK Group za razliko od investicijskih skladov, katerih način poslovanja pri preprodaji terjatev se je že razkril, drugačen pristop, saj prihaja na trg kot strateški lastnik. Če gre investicijskih skladom in družbam pri preprodaji slabih terjatev zgolj za poceni nakup in drago prodajo, gre primeru strateškega investitorja za povsem drugačne interese. Predvsem pa ima strateški lastnik v ozadju vedno ambicijo, da  svojo kapitalsko moč krepi z namenom, da v državi tudi ostane in razvija svoje investicije dolgoročno.

 

Zakaj se potemtakem pojavljajo pritiski in celo odkriti pozivi, da je potrebno takšnega tujega investitorja ustaviti? Odgovor se bržkone skriva v konkretnih "domačih" interesih in apetitih ozkega kroga "prijateljskih navez". Fantje pri tem za odganjanje nezaželenih tujih investitorjev (saj Kostić sploh ni edini) uporabljajo vsa sredstva, od medijskih napadov do parlamentarnih komisij in izjav najvišjih političnih predstavnikov. Lobiranje je v Sloveniji danes eden najdonosnejših poslov.

 

Danes ugotavljamo, da je bančna luknja nastala zaradi podeljevanja kreditov brez ustrezne ocene kreditnih tveganj, vendar ob prelivanju veliki provizij in plačil insajderjem za "prijateljske" finančne usluge in mižanje ob očitnih nepravilnostih, celo sumih bančnega kriminala. Ne bomo presenečeni, če bomo čez leta tudi v zgodbi o odprodaji več stomilijonskih slabih terjatev z državnim denarjem saniranih bank ugotavljali nekaj podobnega. Vendar s to razliko, da bodo do takrat vsi tuji investitorji, ki so imeli namen v Sloveniji resno opravljati svoj posel, državo že zapustili. Ali bo Slovenija postala država špekulativnega kapitala trgovcev z dobički v obliki raznih skladov, ali pa želimo biti država z resnim in stabilnim finančnim trgom, bo pokazal čas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
31
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.404
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.626
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.564
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.771
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.278
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.040
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.352
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.412