Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?

Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegov veliki raziskovalec, posvetil obsežno monografijo. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

15.09.2019 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Praga   Masaryk   Grad   Fran Saleški Finžgar   Izidor Cankar

Plečnika je na Prago vezala obljuba predsedniku, da se bo naposled lotil načrta za pregrado med dvema ribnikoma na vzhodnem robu parka v Lanem. Šlo je pravzaprav za preprosto zamišljeno ograjo, a bi po njegovem potrebovala resnejšo obdelavo z močnim kompozicijskim poudarkom. V osrednjem delu bi napravil vrzel in vanjo postavil petero psevdodorskih stebrov v tesne niše, celoto pa povezal s profilirano preklado. Na vsako stran stebrne kompozicije bi nad ograjo dodal opečni krili in ju zaključil s trebušastima vazama. V spodnja debla stebrov bi udelal bronaste levje glave, iz katerih bi se voda iz gornjega ribnika izlivala v široki in ozki bazenček, od tam pa skozi polkrožno spodaj ločno odprto teraso v spodnji ribnik. Celotna ograja, dolga čez sto metrov počiva na nizkem zidcu s polkrožno zaključeno obrobo. Na vsako stran osrednje kompozicije sledita pasova izmenično pozidanega širokega in z zamreženimi pokončnimi okni v kamnitih okvirih predrtega zidu. Zidani in predrti del ograje prekriva kamnita, iz kvadrov sestavljena preklada, na njej si v enakih razmikih sledijo še nizke kamnite vaze na širokih podstavkih. Celotno krivuljo spremljata na nasipu dve vzporedni vrsti kamnitih valjev. Ti, sledeč robu polkrožne terase, močno okrepijo osrednji motiv pregrade. Ograja z zidanimi deli in okni s pravokotno mrežo deluje moderno, kot številne podobne ograje sočasnih modernistov, posebno za poglede od daleč. A tudi drobni zgodovinski spomini, vzemimo poudarjene preklade s stiliziranimi sklepniki in celo vazami, v tem času ne bile pri zmernih modernistih nobena redkost. Pač pa bi si redko kdo upal postaviti tako poudarjen motiv stebrov z levjimi glavami v os kompozicije. Pozornemu opazovalcu ne bi smelo uiti, da se prav pri ograji v Lanem pojavi še nova prvina, dvoje vzporednih pasov, ki ju označujeta vrsti nizkih kamnitih valjev: ena na bregu ribnika, druga med ribnikom in ograjo. Njegov prijem jasno razmejenih prostorskih  pasov, kakor jih je pogosto uporabljal v notranjščinah, je našel tudi svojo bleščečo  zunanjo različico.

 

V tem ko so se mu je iztekale praške "počitnice", so ga obiskali študentje iz Ljubljane. Ko je odhajal s šole, so mu namignili, da utegnejo priti v Prago, potem so pa kar prišli brez poprejšnjega obvestila. Kar vesel jih je bil, saj so prinesli nekaj razburjenja v njegov načrtovalski vsakdan pa tudi mladostne razigranosti, ki je v seminarju gotovo ne bi trpel. Tako pa ... Najprej jim je pokazal nekaj poskusnih odtisov šolske publikacije, da so si mogli ustvariti vsaj bežni vtis o njej. Potem že natisnjeni izvod publikacije Novosti s Praškega gradu in z Lanega, ki je v slovesnem miru romal iz rok v roke. Šele ko so videli v knjigi zbrane vse do tedaj izvedene stvari, so se šele zavedli obsega in neverjetne kakovosti opravljenega dela na Gradu. Potem jih je vse povabil na ogled vrtov, notranjščin in velik del predsednikovega stanovanja, vsega pa iz nepojasnjenih razlogov niso mogli videti, čeprav predsednika ni bilo na Gradu. A tudi to je zadoščalo, da so si ustvarili vtis o umetniški izjemnosti svojega profesorja in tudi, s kakšnim spoštovanjem ga pozdravljajo tako uradniki iz predsednikovega urada kot drugi naključni mimoidoči zaposleni na Gradu. Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama republike Alice? Ob koncu ogleda in potem, ko jih je profesor počastil z večerjo, se je Marjan Mušič spomnil na nekatere kolege, ki so ostali doma, s pozdravi na razglednicah, na profesorjevo željo tudi na Suhadolca.

 

V Ljubljano je to pot prihajal dodatno obremenjen z nekaj izvodi knjige o novostih na Praškem gradu in v Lanem; te je nameraval razdeliti med kolege na šoli in zainteresirane kulturne poročevalce, večji del prtljage pa so zasedale sveže natiskane mape šolskih del. To pot so nosile naslov Iz Ljubljanske šole za arhitekturo, na ozkem hrbtu trdo vezane mape pa z zlatimi črkami LUČINE. Pač po ognjiščarjih, ki prinašajo svetlobo s staroverskimi smolnatimi trskami svojih lučin. Razdelil jih je med profesorje na oddelku in dal v roke vsakemu študentu v seminarju. Tomažiču, ki je skrbel za finance Ognjišča, pa je zabičal, naj nikomur ne izda, koliko je dal za publikacije iz svojega žepa.

 

S Suhadolcem sta obnovila nedeljska dopoldanska srečanja. V zadnjem času se jima je kar nekajkrat pridružil trnovski župnik Finžgar, malo za družbo, večji del "poslovno", nekaj v zvezi z načrtom za spomenik padlim v domači Breznici, nekaj v zvezi s knjižnimi načrti, ne nazadnje, da se Plečniku zahvali za njegov risarski prispevek k podlistku brata Janeza v zadnjih dveh letnikih Mladike. Ni varčeval s pohvalami, podprtimi s številnimi pozitivnim odzivi bralcev na njegova medicinska razglabljanja. Pritrdil mu je: "Janez je posebnež, ampak po drugi strani velik zaklad." Ko se je Finžgar poslovil, se je Plečnik želel posvetovati s Suhadolcem o precej delikatni zadevi. Sosed s številke 6, torej mejaš, mu ponuja v nakup sosednjo hišo, pa se ne more odločiti za nakup, saj toliko denarja, kot ga zahteva, nima. Suhadolc, v vprašanjih nepremičnin in lastnine vselej trdno prizemljen, se je takoj zavzel. "O nakupu soseščine ni kaj dosti premišljevati", je govoril. "Pomislite, kaj ko bi dobili za soseda kakšnega kleparja, ki bi ves božji dan razbijal po dvorišču. Saj se ne bi dalo zdržati." Pri priči se je odločil za nakup, saj je od malega hrup zelo težko prenašal. Ob koncu leta je postal s pomočjo posojila celjske Ljudske posojilnice lastnik sosednje hiše in vrta, ter tako skoraj podvojil skupno posest Plečnikov.

 

Že spomladi naslednjega leta je začel premišljevati, da bi si na južni strani svoje hiše, torej na novo pridobljenem zemljišču, dal prizidati steklenjak za shranjevanje občutljivih rastlin pred zimskim mrazom. Suhadolc mu je pridobil podatke o merah velikih betonskih oknih z vdelanimi stekli pri cementninarju Cihlařu, ko pa je izvedel še za ceno, ni nič več odlašal: dal je pozidati nizek zidec v merah 4 x 8 metrov kot podstavek za tri metre visoka betonska okna. Vhod s hiše v osi vstopnega hodnika je uredil tako, da je odprl južno steno z ozkim polkrožno zaključenim prebojem, vhod z vrta pa s severne strani tik pod balkonom ob steni prizidka. S Suhadolcem sta lastnoročno položila tlak iz različnih kosov polomljenega marmorja v zanimivo talno ureditev brez pravega reda, tako imenovano venecijano.

 

Steklenjak, zimski vrt, prekrit z ravno betonsko streho z zmernim napuščem, je deloval nenavadno moderno, strogo;  nič podobnega ni do tedaj naredil noben modernist v Ljubljani, kar pa mu ni pomenilo nič, nasprotno, čutil je, da steklenjak nujno potrebuje stebre. Tako je Suhadolc pri opremi podkvastega stopnišča v celjski posojilnici naročil dodatne štiri stebre in jih poslal Jožetu v Ljubljano, neki priročni zidar je izdelal nizke kvadraste podstavke zanje ob južni, daljši stranici steklenjaka ter nanje postavil stebre, ki s svojimi kapiteli neposredno podpirajo strešni previs. Pozneje je precej improvizirano povezal stebre z močno železno žico kot oporo trti izabela, ki ga je pozneje bogato obdarila z grozdjem. Ko se je razrasla po vsej dolžini žice, jo je na treh mestih med stebri nekoliko spustil navzdol, da je dobil tako želeni motiv živih girland. V treh poljih med stebri je dal pozneje zabetonirati še tri korita za tople grede. Njegova hiša, "experimental mistbetel", je dobila ob severnem vstopnem steklenjaku z vrinjeno kompozicijo stebrov še steklenjak z zunanjo stebrno spremljavo, spet motiv, za katerega je samo čakal na priložnost, da bi ga znova uporabil.

 

(KONEC)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Volitve v Ameriki: "Demokratski socialist" Bernie Sanders zanesljivo do nominacije
2
27.02.2020 22:15
Predvolilna tekma pri demokratih bo v soboto s konvencijo v Južni Karolini dosegla pomembno točko. Ne samo zato, ker je doslej ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!
10
26.02.2020 20:51
V preteklosti je vlada s projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja z milijoni evrov bolj ali manj prikrito dajala državno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
28
23.02.2020 23:38
Epidemija koronavirusa je dobesedno pred našimi vrati, v sosednji Italiji. Uradno. Neuradno pa je virus po mojem prepričanju že ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
2
20.02.2020 21:55
V dneh, ko je javna in medijska pozornost usmerjena v politiko, se v gospodarsko-finančnem zakulisju odvija majhna, vendar ... Več.
Piše: Uredništvo
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
17
19.02.2020 23:59
Kaj se zgodi, če si v ožjem sorodu z ministrico Alenko in te takorekoč na domačem dvorišču sredi noči ustavi policija? Če je ... Več.
Piše: Uredništvo
Nižji proračunski presežek v 2019: Manj dividend državnih bank, slabše črpanje denarja iz kohezijskih in strukturnih skladov
4
13.02.2020 23:00
V letu 2018 je bil proračunski presežek skoraj 540 milijonov evrov, medtem ko je bil lani 225 milijonov. Zakaj takšen padec? ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
14
12.02.2020 23:15
Po Iowi je Bernie Sanders zdaj slavil še v New Hampshiru, za petami mu je še vedno Pete Buttigieg, tretja je bila presenetljivo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
33
10.02.2020 23:59
Medijske aktivnosti in izjave vrhunskih političnih luzerjev potrjujejo: tehtnica se je zdaj vseeno nagnila na stran predčasnih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
17
09.02.2020 23:59
Kaj me v primeru najnovejšega koronavirusa 2019-nCoV najbolj skrbi? Skrbi me že to, kar vemo. Toda obenem se bojim, da - glede ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pred 75. leti: Hitlerjevi načrti za operacijo Pomladno prebujenje in osvoboditev Auschwitza
6
05.02.2020 02:15
Pogosto se (zmotno) misli, da je bila zadnja velika bitka druge svetovne vojne nemška ofenziva proti zahodnim zaveznikom, ki je ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vse, kar ste hoteli vedeti o arbitraži in porazu na Sodišču EU, pa vam mediji tega niso hoteli ali smeli povedali
10
04.02.2020 01:45
Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Miro Cerar v odstopu, si je po pričakovani odločitvi Sodišča Evropske unije v Luksemburgu, ki se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Perfidni intervju: Ali se je Milan Kučan odrekel arbitraži in zdaj odpira vrata bilateralnim pogajanjem o meji med Slovenijo in Hrvaško?
29
03.02.2020 00:59
Bivši predsednik je v intervjuju za zagrebški Večernji list ponovno dokazal, da mu v politični kombinatoriki doma in na Balkanu ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kitajski sindrom" se tokrat imenuje koronavirus: Ubije vsakega štiridesetega okuženega
16
29.01.2020 23:32
Kako resen in nevaren je dejansko koronavirus, ki se je zadnji dan lanskega leta pojavil v kitajskem mestu Vuhan in se v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zdravko Počivalšek je tisti politik, od katerega je odvisno, ali bomo dobili novo koalicijo, ali pa gremo na predčasne volitve
22
28.01.2020 23:30
Kdo bo odločal o tem, ali bodo predčasne volitve ali nova koalicija? Janez Janša? Ne. Matej Tonin? Niti ne. Še manj predsednici ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 7,986
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,766
03/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,581
04/
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,699
05/
Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!
Uredništvo
Ogledov: 2,097
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,232
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,805
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,810
09/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,479
10/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 6,147