Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?

Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegov veliki raziskovalec, posvetil obsežno monografijo. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

15.09.2019 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Praga   Masaryk   Grad   Fran Saleški Finžgar   Izidor Cankar

Plečnika je na Prago vezala obljuba predsedniku, da se bo naposled lotil načrta za pregrado med dvema ribnikoma na vzhodnem robu parka v Lanem. Šlo je pravzaprav za preprosto zamišljeno ograjo, a bi po njegovem potrebovala resnejšo obdelavo z močnim kompozicijskim poudarkom. V osrednjem delu bi napravil vrzel in vanjo postavil petero psevdodorskih stebrov v tesne niše, celoto pa povezal s profilirano preklado. Na vsako stran stebrne kompozicije bi nad ograjo dodal opečni krili in ju zaključil s trebušastima vazama. V spodnja debla stebrov bi udelal bronaste levje glave, iz katerih bi se voda iz gornjega ribnika izlivala v široki in ozki bazenček, od tam pa skozi polkrožno spodaj ločno odprto teraso v spodnji ribnik. Celotna ograja, dolga čez sto metrov počiva na nizkem zidcu s polkrožno zaključeno obrobo. Na vsako stran osrednje kompozicije sledita pasova izmenično pozidanega širokega in z zamreženimi pokončnimi okni v kamnitih okvirih predrtega zidu. Zidani in predrti del ograje prekriva kamnita, iz kvadrov sestavljena preklada, na njej si v enakih razmikih sledijo še nizke kamnite vaze na širokih podstavkih. Celotno krivuljo spremljata na nasipu dve vzporedni vrsti kamnitih valjev. Ti, sledeč robu polkrožne terase, močno okrepijo osrednji motiv pregrade. Ograja z zidanimi deli in okni s pravokotno mrežo deluje moderno, kot številne podobne ograje sočasnih modernistov, posebno za poglede od daleč. A tudi drobni zgodovinski spomini, vzemimo poudarjene preklade s stiliziranimi sklepniki in celo vazami, v tem času ne bile pri zmernih modernistih nobena redkost. Pač pa bi si redko kdo upal postaviti tako poudarjen motiv stebrov z levjimi glavami v os kompozicije. Pozornemu opazovalcu ne bi smelo uiti, da se prav pri ograji v Lanem pojavi še nova prvina, dvoje vzporednih pasov, ki ju označujeta vrsti nizkih kamnitih valjev: ena na bregu ribnika, druga med ribnikom in ograjo. Njegov prijem jasno razmejenih prostorskih  pasov, kakor jih je pogosto uporabljal v notranjščinah, je našel tudi svojo bleščečo  zunanjo različico.

 

V tem ko so se mu je iztekale praške "počitnice", so ga obiskali študentje iz Ljubljane. Ko je odhajal s šole, so mu namignili, da utegnejo priti v Prago, potem so pa kar prišli brez poprejšnjega obvestila. Kar vesel jih je bil, saj so prinesli nekaj razburjenja v njegov načrtovalski vsakdan pa tudi mladostne razigranosti, ki je v seminarju gotovo ne bi trpel. Tako pa ... Najprej jim je pokazal nekaj poskusnih odtisov šolske publikacije, da so si mogli ustvariti vsaj bežni vtis o njej. Potem že natisnjeni izvod publikacije Novosti s Praškega gradu in z Lanega, ki je v slovesnem miru romal iz rok v roke. Šele ko so videli v knjigi zbrane vse do tedaj izvedene stvari, so se šele zavedli obsega in neverjetne kakovosti opravljenega dela na Gradu. Potem jih je vse povabil na ogled vrtov, notranjščin in velik del predsednikovega stanovanja, vsega pa iz nepojasnjenih razlogov niso mogli videti, čeprav predsednika ni bilo na Gradu. A tudi to je zadoščalo, da so si ustvarili vtis o umetniški izjemnosti svojega profesorja in tudi, s kakšnim spoštovanjem ga pozdravljajo tako uradniki iz predsednikovega urada kot drugi naključni mimoidoči zaposleni na Gradu. Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama republike Alice? Ob koncu ogleda in potem, ko jih je profesor počastil z večerjo, se je Marjan Mušič spomnil na nekatere kolege, ki so ostali doma, s pozdravi na razglednicah, na profesorjevo željo tudi na Suhadolca.

 

V Ljubljano je to pot prihajal dodatno obremenjen z nekaj izvodi knjige o novostih na Praškem gradu in v Lanem; te je nameraval razdeliti med kolege na šoli in zainteresirane kulturne poročevalce, večji del prtljage pa so zasedale sveže natiskane mape šolskih del. To pot so nosile naslov Iz Ljubljanske šole za arhitekturo, na ozkem hrbtu trdo vezane mape pa z zlatimi črkami LUČINE. Pač po ognjiščarjih, ki prinašajo svetlobo s staroverskimi smolnatimi trskami svojih lučin. Razdelil jih je med profesorje na oddelku in dal v roke vsakemu študentu v seminarju. Tomažiču, ki je skrbel za finance Ognjišča, pa je zabičal, naj nikomur ne izda, koliko je dal za publikacije iz svojega žepa.

 

S Suhadolcem sta obnovila nedeljska dopoldanska srečanja. V zadnjem času se jima je kar nekajkrat pridružil trnovski župnik Finžgar, malo za družbo, večji del "poslovno", nekaj v zvezi z načrtom za spomenik padlim v domači Breznici, nekaj v zvezi s knjižnimi načrti, ne nazadnje, da se Plečniku zahvali za njegov risarski prispevek k podlistku brata Janeza v zadnjih dveh letnikih Mladike. Ni varčeval s pohvalami, podprtimi s številnimi pozitivnim odzivi bralcev na njegova medicinska razglabljanja. Pritrdil mu je: "Janez je posebnež, ampak po drugi strani velik zaklad." Ko se je Finžgar poslovil, se je Plečnik želel posvetovati s Suhadolcem o precej delikatni zadevi. Sosed s številke 6, torej mejaš, mu ponuja v nakup sosednjo hišo, pa se ne more odločiti za nakup, saj toliko denarja, kot ga zahteva, nima. Suhadolc, v vprašanjih nepremičnin in lastnine vselej trdno prizemljen, se je takoj zavzel. "O nakupu soseščine ni kaj dosti premišljevati", je govoril. "Pomislite, kaj ko bi dobili za soseda kakšnega kleparja, ki bi ves božji dan razbijal po dvorišču. Saj se ne bi dalo zdržati." Pri priči se je odločil za nakup, saj je od malega hrup zelo težko prenašal. Ob koncu leta je postal s pomočjo posojila celjske Ljudske posojilnice lastnik sosednje hiše in vrta, ter tako skoraj podvojil skupno posest Plečnikov.

 

Že spomladi naslednjega leta je začel premišljevati, da bi si na južni strani svoje hiše, torej na novo pridobljenem zemljišču, dal prizidati steklenjak za shranjevanje občutljivih rastlin pred zimskim mrazom. Suhadolc mu je pridobil podatke o merah velikih betonskih oknih z vdelanimi stekli pri cementninarju Cihlařu, ko pa je izvedel še za ceno, ni nič več odlašal: dal je pozidati nizek zidec v merah 4 x 8 metrov kot podstavek za tri metre visoka betonska okna. Vhod s hiše v osi vstopnega hodnika je uredil tako, da je odprl južno steno z ozkim polkrožno zaključenim prebojem, vhod z vrta pa s severne strani tik pod balkonom ob steni prizidka. S Suhadolcem sta lastnoročno položila tlak iz različnih kosov polomljenega marmorja v zanimivo talno ureditev brez pravega reda, tako imenovano venecijano.

 

Steklenjak, zimski vrt, prekrit z ravno betonsko streho z zmernim napuščem, je deloval nenavadno moderno, strogo;  nič podobnega ni do tedaj naredil noben modernist v Ljubljani, kar pa mu ni pomenilo nič, nasprotno, čutil je, da steklenjak nujno potrebuje stebre. Tako je Suhadolc pri opremi podkvastega stopnišča v celjski posojilnici naročil dodatne štiri stebre in jih poslal Jožetu v Ljubljano, neki priročni zidar je izdelal nizke kvadraste podstavke zanje ob južni, daljši stranici steklenjaka ter nanje postavil stebre, ki s svojimi kapiteli neposredno podpirajo strešni previs. Pozneje je precej improvizirano povezal stebre z močno železno žico kot oporo trti izabela, ki ga je pozneje bogato obdarila z grozdjem. Ko se je razrasla po vsej dolžini žice, jo je na treh mestih med stebri nekoliko spustil navzdol, da je dobil tako želeni motiv živih girland. V treh poljih med stebri je dal pozneje zabetonirati še tri korita za tople grede. Njegova hiša, "experimental mistbetel", je dobila ob severnem vstopnem steklenjaku z vrinjeno kompozicijo stebrov še steklenjak z zunanjo stebrno spremljavo, spet motiv, za katerega je samo čakal na priložnost, da bi ga znova uporabil.

 

(KONEC)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
3
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,175
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,706
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,837
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,519
05/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,481
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,016
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 828
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 825
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,785
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 549