Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?

Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegov veliki raziskovalec, posvetil obsežno monografijo. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

15.09.2019 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Praga   Masaryk   Grad   Fran Saleški Finžgar   Izidor Cankar

Plečnika je na Prago vezala obljuba predsedniku, da se bo naposled lotil načrta za pregrado med dvema ribnikoma na vzhodnem robu parka v Lanem. Šlo je pravzaprav za preprosto zamišljeno ograjo, a bi po njegovem potrebovala resnejšo obdelavo z močnim kompozicijskim poudarkom. V osrednjem delu bi napravil vrzel in vanjo postavil petero psevdodorskih stebrov v tesne niše, celoto pa povezal s profilirano preklado. Na vsako stran stebrne kompozicije bi nad ograjo dodal opečni krili in ju zaključil s trebušastima vazama. V spodnja debla stebrov bi udelal bronaste levje glave, iz katerih bi se voda iz gornjega ribnika izlivala v široki in ozki bazenček, od tam pa skozi polkrožno spodaj ločno odprto teraso v spodnji ribnik. Celotna ograja, dolga čez sto metrov počiva na nizkem zidcu s polkrožno zaključeno obrobo. Na vsako stran osrednje kompozicije sledita pasova izmenično pozidanega širokega in z zamreženimi pokončnimi okni v kamnitih okvirih predrtega zidu. Zidani in predrti del ograje prekriva kamnita, iz kvadrov sestavljena preklada, na njej si v enakih razmikih sledijo še nizke kamnite vaze na širokih podstavkih. Celotno krivuljo spremljata na nasipu dve vzporedni vrsti kamnitih valjev. Ti, sledeč robu polkrožne terase, močno okrepijo osrednji motiv pregrade. Ograja z zidanimi deli in okni s pravokotno mrežo deluje moderno, kot številne podobne ograje sočasnih modernistov, posebno za poglede od daleč. A tudi drobni zgodovinski spomini, vzemimo poudarjene preklade s stiliziranimi sklepniki in celo vazami, v tem času ne bile pri zmernih modernistih nobena redkost. Pač pa bi si redko kdo upal postaviti tako poudarjen motiv stebrov z levjimi glavami v os kompozicije. Pozornemu opazovalcu ne bi smelo uiti, da se prav pri ograji v Lanem pojavi še nova prvina, dvoje vzporednih pasov, ki ju označujeta vrsti nizkih kamnitih valjev: ena na bregu ribnika, druga med ribnikom in ograjo. Njegov prijem jasno razmejenih prostorskih  pasov, kakor jih je pogosto uporabljal v notranjščinah, je našel tudi svojo bleščečo  zunanjo različico.

 

V tem ko so se mu je iztekale praške "počitnice", so ga obiskali študentje iz Ljubljane. Ko je odhajal s šole, so mu namignili, da utegnejo priti v Prago, potem so pa kar prišli brez poprejšnjega obvestila. Kar vesel jih je bil, saj so prinesli nekaj razburjenja v njegov načrtovalski vsakdan pa tudi mladostne razigranosti, ki je v seminarju gotovo ne bi trpel. Tako pa ... Najprej jim je pokazal nekaj poskusnih odtisov šolske publikacije, da so si mogli ustvariti vsaj bežni vtis o njej. Potem že natisnjeni izvod publikacije Novosti s Praškega gradu in z Lanega, ki je v slovesnem miru romal iz rok v roke. Šele ko so videli v knjigi zbrane vse do tedaj izvedene stvari, so se šele zavedli obsega in neverjetne kakovosti opravljenega dela na Gradu. Potem jih je vse povabil na ogled vrtov, notranjščin in velik del predsednikovega stanovanja, vsega pa iz nepojasnjenih razlogov niso mogli videti, čeprav predsednika ni bilo na Gradu. A tudi to je zadoščalo, da so si ustvarili vtis o umetniški izjemnosti svojega profesorja in tudi, s kakšnim spoštovanjem ga pozdravljajo tako uradniki iz predsednikovega urada kot drugi naključni mimoidoči zaposleni na Gradu. Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama republike Alice? Ob koncu ogleda in potem, ko jih je profesor počastil z večerjo, se je Marjan Mušič spomnil na nekatere kolege, ki so ostali doma, s pozdravi na razglednicah, na profesorjevo željo tudi na Suhadolca.

 

V Ljubljano je to pot prihajal dodatno obremenjen z nekaj izvodi knjige o novostih na Praškem gradu in v Lanem; te je nameraval razdeliti med kolege na šoli in zainteresirane kulturne poročevalce, večji del prtljage pa so zasedale sveže natiskane mape šolskih del. To pot so nosile naslov Iz Ljubljanske šole za arhitekturo, na ozkem hrbtu trdo vezane mape pa z zlatimi črkami LUČINE. Pač po ognjiščarjih, ki prinašajo svetlobo s staroverskimi smolnatimi trskami svojih lučin. Razdelil jih je med profesorje na oddelku in dal v roke vsakemu študentu v seminarju. Tomažiču, ki je skrbel za finance Ognjišča, pa je zabičal, naj nikomur ne izda, koliko je dal za publikacije iz svojega žepa.

 

S Suhadolcem sta obnovila nedeljska dopoldanska srečanja. V zadnjem času se jima je kar nekajkrat pridružil trnovski župnik Finžgar, malo za družbo, večji del "poslovno", nekaj v zvezi z načrtom za spomenik padlim v domači Breznici, nekaj v zvezi s knjižnimi načrti, ne nazadnje, da se Plečniku zahvali za njegov risarski prispevek k podlistku brata Janeza v zadnjih dveh letnikih Mladike. Ni varčeval s pohvalami, podprtimi s številnimi pozitivnim odzivi bralcev na njegova medicinska razglabljanja. Pritrdil mu je: "Janez je posebnež, ampak po drugi strani velik zaklad." Ko se je Finžgar poslovil, se je Plečnik želel posvetovati s Suhadolcem o precej delikatni zadevi. Sosed s številke 6, torej mejaš, mu ponuja v nakup sosednjo hišo, pa se ne more odločiti za nakup, saj toliko denarja, kot ga zahteva, nima. Suhadolc, v vprašanjih nepremičnin in lastnine vselej trdno prizemljen, se je takoj zavzel. "O nakupu soseščine ni kaj dosti premišljevati", je govoril. "Pomislite, kaj ko bi dobili za soseda kakšnega kleparja, ki bi ves božji dan razbijal po dvorišču. Saj se ne bi dalo zdržati." Pri priči se je odločil za nakup, saj je od malega hrup zelo težko prenašal. Ob koncu leta je postal s pomočjo posojila celjske Ljudske posojilnice lastnik sosednje hiše in vrta, ter tako skoraj podvojil skupno posest Plečnikov.

 

Že spomladi naslednjega leta je začel premišljevati, da bi si na južni strani svoje hiše, torej na novo pridobljenem zemljišču, dal prizidati steklenjak za shranjevanje občutljivih rastlin pred zimskim mrazom. Suhadolc mu je pridobil podatke o merah velikih betonskih oknih z vdelanimi stekli pri cementninarju Cihlařu, ko pa je izvedel še za ceno, ni nič več odlašal: dal je pozidati nizek zidec v merah 4 x 8 metrov kot podstavek za tri metre visoka betonska okna. Vhod s hiše v osi vstopnega hodnika je uredil tako, da je odprl južno steno z ozkim polkrožno zaključenim prebojem, vhod z vrta pa s severne strani tik pod balkonom ob steni prizidka. S Suhadolcem sta lastnoročno položila tlak iz različnih kosov polomljenega marmorja v zanimivo talno ureditev brez pravega reda, tako imenovano venecijano.

 

Steklenjak, zimski vrt, prekrit z ravno betonsko streho z zmernim napuščem, je deloval nenavadno moderno, strogo;  nič podobnega ni do tedaj naredil noben modernist v Ljubljani, kar pa mu ni pomenilo nič, nasprotno, čutil je, da steklenjak nujno potrebuje stebre. Tako je Suhadolc pri opremi podkvastega stopnišča v celjski posojilnici naročil dodatne štiri stebre in jih poslal Jožetu v Ljubljano, neki priročni zidar je izdelal nizke kvadraste podstavke zanje ob južni, daljši stranici steklenjaka ter nanje postavil stebre, ki s svojimi kapiteli neposredno podpirajo strešni previs. Pozneje je precej improvizirano povezal stebre z močno železno žico kot oporo trti izabela, ki ga je pozneje bogato obdarila z grozdjem. Ko se je razrasla po vsej dolžini žice, jo je na treh mestih med stebri nekoliko spustil navzdol, da je dobil tako želeni motiv živih girland. V treh poljih med stebri je dal pozneje zabetonirati še tri korita za tople grede. Njegova hiša, "experimental mistbetel", je dobila ob severnem vstopnem steklenjaku z vrinjeno kompozicijo stebrov še steklenjak z zunanjo stebrno spremljavo, spet motiv, za katerega je samo čakal na priložnost, da bi ga znova uporabil.

 

(KONEC)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
3
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
16
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder ne bi smel postati generalni direktor Kliničnega centra, saj je bil na to mesto imenovan nezakonito!
11
24.09.2019 23:25
Aleš Šabeder, ki se te dni v New Yorku hvali, kako izjemno imamo v Sloveniji urejeno zdravstveno varstvo, je bil natankoleto in ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,228
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,776
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,151
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,664
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,911
06/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,053
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,314
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,337
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,121
10/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,981