Komentar

Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način

Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za tiste, ki pa jim to polje ni blizu, prosim urednika portala+, da namesti v komentar digitalno razstavo datakonstrukcij Dmitrija Morozova. Pred nadaljnjim branjem vsem priporočam ogled umetnin (vir).

14.09.2019 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dimitry Morozov   datakonstruktivizem   digitalna revolucija   Ars Electronica   Avgust Černigoj   Roskosmos   Lev Manovič

S svojim fluidnim statusom je Morozov dokončno definiral rusko tranzicijsko zmešnjavo, ki je želela predvsem dohiteti zahodno hiperprodukcijo.

Na festivalu Ars Electronica se že štirideset let manifestira digitalna revolucija, ki jo izvajajo razvojni umetniki in umetnice, teoretiki, analitiki intermedijskih praks. Revolucionirajo idejo človeškega v soodnosu do različnih elektronskih povečevalnikov in pospeševalnikov. Bolj natančna formulacija bi lahko bila: vzporedno poteka množica revolucij. Človeštvo vstopa z novimi tehnologijami v tista polja spektrov, ki so bila našim čutom še do nedavnega popolnoma nedosegljiva. Vedno hitreje se razvija naša razsvetljenska strojnica, vedno bolj so klasične religije komične. Za razliko od strojnice, ki jo vodijo znanstveniki v službi uniformirancev, rasvetljenske strojnice ne grozijo nikomur, nasprotno razvijajo našo zavest in nam širijo duha.

 

Eden med njimi, ki revolucionirajo umetnost in mi je formativno zelo blizu, je datakonstruktivist Dmitry Morozov. Po spletu zunanjih okoliščin sem ga lani skoraj mesec dni od blizu spremljal med umetniško operacijo na Osmozi, sicer pa je Dmitrij Morozov velik prijatelj Ljubljane, Kapelice, Ljudmile, Cirkulacije, Atola in še enkart Osmoze. Gledal sem ga, kako programira konstrukcijske vektorje, kako jim spreminja lege prek zvočnih in senzorskih tipalk. Predvsem pa kako s svojo umetnostjo razvija spomin na historično konstruktivistično poetiko. Seveda je to razumljivo, saj je njegovo izobrazbeno izhodišče umetnostna zgodovina. Izhaja iz pionirskih, avantgardističnih praks tehno inštitutov iz začetka XX. stoletja, ki so se v XXI. stoletju preoblikovali v razvojne laboratorije (Lab). S svojim fluidnim statusom je Morozov dokončno definiral rusko tranzicijsko zmešnjavo, ki je želela predvsem dohiteti zahodno hiperprodukcijo.

 

 

 

 

Vrnimo se za nekaj trenutkov nazaj na festival Ars Electronica. Na njem se pojavljajo tudi takšni formati umetnin, ki se jim obiskovalci zelo težko približamo, predvsem zaradi njihovih specifičnih oziroma hermetičnih motivov. Toda to se zgodi zelo redko, ker skoraj vsa novomedijska umetnost sloni na funkcionalnosti. Vsaka posamična umetnina vpije: dotakni se me! Umetniška dela na festivalu izhajajo iz najnovejših namenskih programov. V teh štirih desetletjih se je izoblikovala cela množica popolnoma novih formatov elektronske umetnosti - electronicos fantasticos; od kvantne računalniške napovedi, do hibridnega modeliranja s specifičnimi programi. Tako se je svet v štirih desetletjih revolucioniral. Iz materije in iz matrice, to je ta najnovejša montaža XXI. stoletja. 

 

Pri triintridesetletnemu Dmitryju Morozovu vidmo stoletno kontinuiteto ruske avantgarde. Pravi užitek jo je gledati v polju Ars Electonice (2017). Morozov historično avantgardo absolutno podpira in jo osmišlja. Ta mladi mož je že danes velikan novoveške ruske umetnosti. Po razpadu Sovjetske zveze je nastopila v Rusiji dilema oziroma napetost med svobodo in zaprtostjo, med interaktivnostjo in akademsko določnostjo, med zahodno trgovino in vzhodno duhovnostjo (supremacijo) ali novo konstruktivnostjo (datakonstruktivizem). 

 

Morozov se je zelo hitro razvijal. Iz enostavnih oblik zvočnega feedbacka vse do konstruiranja zahtevnih sistemov, ki izhajajo iz termodinamike. Istočasno je raziskovalec materialne in računalniške stvarnosti. Ne deluje le v polju metamedialnosti, temveč tudi v polju tistega, kar bi lahko bila v bodočnosti osnova ruskega vesoljskega programa. Kot mladostnik je brez predsodkov hekal električne zvočne naprave, danes pa z največjo stopnjo odgovornosti gradi datakonstruktivistično materialnost bodočnosti. Tudi zato ga potrebuje Roskosmos!

 

 

Dmitry Morozov (1986) z največjo stopnjo odgovornosti gradi datakonstruktivistično materialnost bodočnosti.

 

 

Didaktičen primer: največ kar bi lahko umetnik na začetku prejšnjega stoletja konstruiral, je paralelni planet - konstrukcijo planeta Zemlja - vzporeden planet. Planet-skulpturo. Tudi če bi to bilo mogoče, je osrednje vprašanje, kako bi izoblikoval družbeno skupnost, ki ne bi bila preslikava obstoječih vojaških alians. V modelu takšne konstrukcije je osrednje vprašanje: s kakšnimi metamediji bi to družbeno skupnost povezovali? Naj vas na tem mestu spomnim na Avgusta Černigoja: vsa lepota konstruktivistične umetnosti je vpeta v njeno funkcionalnost. Tisto kar je funkcionalno - je tudi lepo!

 

Ko komentiram umetnost Dmitryja Morozova, komentiram nov družbeni interface. Da ne bo pomote, ne komentiram družbenih aplikacij, temveč lepoto bodočih družbenih konstrukcij. Ni preteklosti, ni bodočnosti, je samo kategoričen absolutni zdaj in v njem razvoj, ki ga mladi umetnik aktivno sproža. Računalnik mu samo omogoča univerzalen vizualen multijezik. Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način. Tega dejstva se Dmitry Morozov zaveda, zato namešča v svoje umetnine programe, da se bo lahko umetnina sama od sebe razvijala skozi čas. Tudi to si je mogoče zamisliti, kar pa je mogoče misliti, to se lahko tudi izoblikuje! Najprej v umetnosti, potem znanosti ali pa obratno, bog ne daj na ministrstvu za obrambo.

 

 

 

 

Morozov se s svojimi umetninami upira ideji, da bo kultura nadomestila umetnost, čeprav je tudi to mogoče. Res pa je, da se v teh zadnjih dvajsetih letih na svetu ni preveč gradilo sedanjosti, temveč se je vse pripravljalo za gradnjo XXII. stoletja. Tudi datakonstruktivist Morozov je del tega neskončno pomembnega procesa. Njegove datakonstrukcije se upirajo totalitarni interaktivnosti.

 

Računalniški aparati so brilijantno orodje za opredmetenje duhovnih procesov oziroma duha zgodovine umetnosti. Z njimi lahko delamo duh vedno znova viden. Interaktivnost nam sugerira nove in nove asociacije, te pa nam materializirajo nove in nove konstrukcije. Gradi nam celo predprogramirane asociacije: Morozov ne sprejema v svojo umetnost koncepta absoluta, temveč s predprogramiranjem sprejema programiranega duha, ki se sam od sebe vriva v možgansko skorjo.

 

V finalu objavljam neplačan oglas za pravkar izdano knjižico, esej teoretika Leva Manoviča, ki je bil ta teden gost mesta Ljubljana, z naslovom: Estetika umetne inteligence. To je, kolikor vem, njegov prvi integralno preveden tekst v slovenščino. V teksturi poteka vzporedno z Manovičevim besedilom izvrstna transdisciplinarna intervencija spletnega umetnika Vuka Čosića. Knjigo-esej pa je oblikoval Ajdin Bašić. Naročite jo lahko pri zavodu BASIC. Na svetu so tudi takšni teoretiki, katerih predavanja je bolje ne poslušati, temveč jih je smiselno posvečeno brati. Konec oglasa.

 

Lev Manovič v svojem tekstu z naslovom Estetika umetne inteligence pravi:

 

Umetniki sicer uporabljajo algoritme pri umetniškem ustvarjanju že od šestdesetih let XX. stoletja, a današnja kulturna inteligenca industrijskih razsežnosti je vgrajena v naprave in storitve, ki jih uporablja več miljard ljudi. Umetna inteligenca je prerasla iz orodja ene same umetniške domišljije v mehanizem za vplivanje na domišljijo miljard____vpeljava umetne inteligence v kulturni vsakdan miljard ljudi načenja bistvena vprašanja o prihodnosti kulture, estetike____. 

 

Projektant Dmitry Morozov razpira zapletene odnose, s svojimi datakonstruktivističnimi postajami usmerja vso svojo umetniško energijo proti potencialnemu instant-instagram totalitarizmu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
7
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,374
02/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,858
03/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,130
04/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,843
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,751
06/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,816
07/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,113
08/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,304
09/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,554
10/
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
Simona Rebolj
Ogledov: 946