Komentar

Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način

Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za tiste, ki pa jim to polje ni blizu, prosim urednika portala+, da namesti v komentar digitalno razstavo datakonstrukcij Dmitrija Morozova. Pred nadaljnjim branjem vsem priporočam ogled umetnin (vir).

14.09.2019 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dimitry Morozov   datakonstruktivizem   digitalna revolucija   Ars Electronica   Avgust Černigoj   Roskosmos   Lev Manovič

S svojim fluidnim statusom je Morozov dokončno definiral rusko tranzicijsko zmešnjavo, ki je želela predvsem dohiteti zahodno hiperprodukcijo.

Na festivalu Ars Electronica se že štirideset let manifestira digitalna revolucija, ki jo izvajajo razvojni umetniki in umetnice, teoretiki, analitiki intermedijskih praks. Revolucionirajo idejo človeškega v soodnosu do različnih elektronskih povečevalnikov in pospeševalnikov. Bolj natančna formulacija bi lahko bila: vzporedno poteka množica revolucij. Človeštvo vstopa z novimi tehnologijami v tista polja spektrov, ki so bila našim čutom še do nedavnega popolnoma nedosegljiva. Vedno hitreje se razvija naša razsvetljenska strojnica, vedno bolj so klasične religije komične. Za razliko od strojnice, ki jo vodijo znanstveniki v službi uniformirancev, rasvetljenske strojnice ne grozijo nikomur, nasprotno razvijajo našo zavest in nam širijo duha.

 

Eden med njimi, ki revolucionirajo umetnost in mi je formativno zelo blizu, je datakonstruktivist Dmitry Morozov. Po spletu zunanjih okoliščin sem ga lani skoraj mesec dni od blizu spremljal med umetniško operacijo na Osmozi, sicer pa je Dmitrij Morozov velik prijatelj Ljubljane, Kapelice, Ljudmile, Cirkulacije, Atola in še enkart Osmoze. Gledal sem ga, kako programira konstrukcijske vektorje, kako jim spreminja lege prek zvočnih in senzorskih tipalk. Predvsem pa kako s svojo umetnostjo razvija spomin na historično konstruktivistično poetiko. Seveda je to razumljivo, saj je njegovo izobrazbeno izhodišče umetnostna zgodovina. Izhaja iz pionirskih, avantgardističnih praks tehno inštitutov iz začetka XX. stoletja, ki so se v XXI. stoletju preoblikovali v razvojne laboratorije (Lab). S svojim fluidnim statusom je Morozov dokončno definiral rusko tranzicijsko zmešnjavo, ki je želela predvsem dohiteti zahodno hiperprodukcijo.

 

 

 

 

Vrnimo se za nekaj trenutkov nazaj na festival Ars Electronica. Na njem se pojavljajo tudi takšni formati umetnin, ki se jim obiskovalci zelo težko približamo, predvsem zaradi njihovih specifičnih oziroma hermetičnih motivov. Toda to se zgodi zelo redko, ker skoraj vsa novomedijska umetnost sloni na funkcionalnosti. Vsaka posamična umetnina vpije: dotakni se me! Umetniška dela na festivalu izhajajo iz najnovejših namenskih programov. V teh štirih desetletjih se je izoblikovala cela množica popolnoma novih formatov elektronske umetnosti - electronicos fantasticos; od kvantne računalniške napovedi, do hibridnega modeliranja s specifičnimi programi. Tako se je svet v štirih desetletjih revolucioniral. Iz materije in iz matrice, to je ta najnovejša montaža XXI. stoletja. 

 

Pri triintridesetletnemu Dmitryju Morozovu vidmo stoletno kontinuiteto ruske avantgarde. Pravi užitek jo je gledati v polju Ars Electonice (2017). Morozov historično avantgardo absolutno podpira in jo osmišlja. Ta mladi mož je že danes velikan novoveške ruske umetnosti. Po razpadu Sovjetske zveze je nastopila v Rusiji dilema oziroma napetost med svobodo in zaprtostjo, med interaktivnostjo in akademsko določnostjo, med zahodno trgovino in vzhodno duhovnostjo (supremacijo) ali novo konstruktivnostjo (datakonstruktivizem). 

 

Morozov se je zelo hitro razvijal. Iz enostavnih oblik zvočnega feedbacka vse do konstruiranja zahtevnih sistemov, ki izhajajo iz termodinamike. Istočasno je raziskovalec materialne in računalniške stvarnosti. Ne deluje le v polju metamedialnosti, temveč tudi v polju tistega, kar bi lahko bila v bodočnosti osnova ruskega vesoljskega programa. Kot mladostnik je brez predsodkov hekal električne zvočne naprave, danes pa z največjo stopnjo odgovornosti gradi datakonstruktivistično materialnost bodočnosti. Tudi zato ga potrebuje Roskosmos!

 

 

Dmitry Morozov (1986) z največjo stopnjo odgovornosti gradi datakonstruktivistično materialnost bodočnosti.

 

 

Didaktičen primer: največ kar bi lahko umetnik na začetku prejšnjega stoletja konstruiral, je paralelni planet - konstrukcijo planeta Zemlja - vzporeden planet. Planet-skulpturo. Tudi če bi to bilo mogoče, je osrednje vprašanje, kako bi izoblikoval družbeno skupnost, ki ne bi bila preslikava obstoječih vojaških alians. V modelu takšne konstrukcije je osrednje vprašanje: s kakšnimi metamediji bi to družbeno skupnost povezovali? Naj vas na tem mestu spomnim na Avgusta Černigoja: vsa lepota konstruktivistične umetnosti je vpeta v njeno funkcionalnost. Tisto kar je funkcionalno - je tudi lepo!

 

Ko komentiram umetnost Dmitryja Morozova, komentiram nov družbeni interface. Da ne bo pomote, ne komentiram družbenih aplikacij, temveč lepoto bodočih družbenih konstrukcij. Ni preteklosti, ni bodočnosti, je samo kategoričen absolutni zdaj in v njem razvoj, ki ga mladi umetnik aktivno sproža. Računalnik mu samo omogoča univerzalen vizualen multijezik. Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način. Tega dejstva se Dmitry Morozov zaveda, zato namešča v svoje umetnine programe, da se bo lahko umetnina sama od sebe razvijala skozi čas. Tudi to si je mogoče zamisliti, kar pa je mogoče misliti, to se lahko tudi izoblikuje! Najprej v umetnosti, potem znanosti ali pa obratno, bog ne daj na ministrstvu za obrambo.

 

 

 

 

Morozov se s svojimi umetninami upira ideji, da bo kultura nadomestila umetnost, čeprav je tudi to mogoče. Res pa je, da se v teh zadnjih dvajsetih letih na svetu ni preveč gradilo sedanjosti, temveč se je vse pripravljalo za gradnjo XXII. stoletja. Tudi datakonstruktivist Morozov je del tega neskončno pomembnega procesa. Njegove datakonstrukcije se upirajo totalitarni interaktivnosti.

 

Računalniški aparati so brilijantno orodje za opredmetenje duhovnih procesov oziroma duha zgodovine umetnosti. Z njimi lahko delamo duh vedno znova viden. Interaktivnost nam sugerira nove in nove asociacije, te pa nam materializirajo nove in nove konstrukcije. Gradi nam celo predprogramirane asociacije: Morozov ne sprejema v svojo umetnost koncepta absoluta, temveč s predprogramiranjem sprejema programiranega duha, ki se sam od sebe vriva v možgansko skorjo.

 

V finalu objavljam neplačan oglas za pravkar izdano knjižico, esej teoretika Leva Manoviča, ki je bil ta teden gost mesta Ljubljana, z naslovom: Estetika umetne inteligence. To je, kolikor vem, njegov prvi integralno preveden tekst v slovenščino. V teksturi poteka vzporedno z Manovičevim besedilom izvrstna transdisciplinarna intervencija spletnega umetnika Vuka Čosića. Knjigo-esej pa je oblikoval Ajdin Bašić. Naročite jo lahko pri zavodu BASIC. Na svetu so tudi takšni teoretiki, katerih predavanja je bolje ne poslušati, temveč jih je smiselno posvečeno brati. Konec oglasa.

 

Lev Manovič v svojem tekstu z naslovom Estetika umetne inteligence pravi:

 

Umetniki sicer uporabljajo algoritme pri umetniškem ustvarjanju že od šestdesetih let XX. stoletja, a današnja kulturna inteligenca industrijskih razsežnosti je vgrajena v naprave in storitve, ki jih uporablja več miljard ljudi. Umetna inteligenca je prerasla iz orodja ene same umetniške domišljije v mehanizem za vplivanje na domišljijo miljard____vpeljava umetne inteligence v kulturni vsakdan miljard ljudi načenja bistvena vprašanja o prihodnosti kulture, estetike____. 

 

Projektant Dmitry Morozov razpira zapletene odnose, s svojimi datakonstruktivističnimi postajami usmerja vso svojo umetniško energijo proti potencialnemu instant-instagram totalitarizmu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
13
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pet minut pred Bergamom bi celo Butalci ugotovili, da je vrag odnesel šalo, Slovenci pa niso ...
20
10.11.2021 22:35
Da so za petek, 12. novembra, napovedani protesti sredi Ljubljane, me pravzaprav ne šokira več. V karikaturi države, katere del ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse ribe Boža Dimnika ali avtobiografija legende med lobisti
16
09.11.2021 21:00
Oni dan sem šla mimo knjigarne na Miklošičevi ulici in skozi izložbo zagledala knjigo slavnega lobista Boža Dimnika. Sam menda ... Več.
Piše: Ana Jud
Ukrepi, ki jih je v petek sprejela vlada, so dejansko zadnji pred popolnim zaprtjem države!
20
08.11.2021 18:00
Ta teden smo zdravniki jasno povedali, da smo na meji. Da smo na meji števila okuženih, zasedenosti bolniških postelj in ... Več.
Piše: Milan Krek
Le neomejena svoboda povzroči neomejeno nasilje in - neomejeno diktaturo!
12
06.11.2021 23:19
Istega leta, ko je na Kranjskem umrl pesnik Prešeren, so v Peterburgu odvzeli prostost socialistu, idealistu Fjodorju ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.920
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.699
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.511
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.589
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.309
06/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.027
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 787
08/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.453
09/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 771
10/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 580