Komentar

Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način

Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za tiste, ki pa jim to polje ni blizu, prosim urednika portala+, da namesti v komentar digitalno razstavo datakonstrukcij Dmitrija Morozova. Pred nadaljnjim branjem vsem priporočam ogled umetnin (vir).

14.09.2019 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dimitry Morozov   datakonstruktivizem   digitalna revolucija   Ars Electronica   Avgust Černigoj   Roskosmos   Lev Manovič

S svojim fluidnim statusom je Morozov dokončno definiral rusko tranzicijsko zmešnjavo, ki je želela predvsem dohiteti zahodno hiperprodukcijo.

Na festivalu Ars Electronica se že štirideset let manifestira digitalna revolucija, ki jo izvajajo razvojni umetniki in umetnice, teoretiki, analitiki intermedijskih praks. Revolucionirajo idejo človeškega v soodnosu do različnih elektronskih povečevalnikov in pospeševalnikov. Bolj natančna formulacija bi lahko bila: vzporedno poteka množica revolucij. Človeštvo vstopa z novimi tehnologijami v tista polja spektrov, ki so bila našim čutom še do nedavnega popolnoma nedosegljiva. Vedno hitreje se razvija naša razsvetljenska strojnica, vedno bolj so klasične religije komične. Za razliko od strojnice, ki jo vodijo znanstveniki v službi uniformirancev, rasvetljenske strojnice ne grozijo nikomur, nasprotno razvijajo našo zavest in nam širijo duha.

 

Eden med njimi, ki revolucionirajo umetnost in mi je formativno zelo blizu, je datakonstruktivist Dmitry Morozov. Po spletu zunanjih okoliščin sem ga lani skoraj mesec dni od blizu spremljal med umetniško operacijo na Osmozi, sicer pa je Dmitrij Morozov velik prijatelj Ljubljane, Kapelice, Ljudmile, Cirkulacije, Atola in še enkart Osmoze. Gledal sem ga, kako programira konstrukcijske vektorje, kako jim spreminja lege prek zvočnih in senzorskih tipalk. Predvsem pa kako s svojo umetnostjo razvija spomin na historično konstruktivistično poetiko. Seveda je to razumljivo, saj je njegovo izobrazbeno izhodišče umetnostna zgodovina. Izhaja iz pionirskih, avantgardističnih praks tehno inštitutov iz začetka XX. stoletja, ki so se v XXI. stoletju preoblikovali v razvojne laboratorije (Lab). S svojim fluidnim statusom je Morozov dokončno definiral rusko tranzicijsko zmešnjavo, ki je želela predvsem dohiteti zahodno hiperprodukcijo.

 

 

 

 

Vrnimo se za nekaj trenutkov nazaj na festival Ars Electronica. Na njem se pojavljajo tudi takšni formati umetnin, ki se jim obiskovalci zelo težko približamo, predvsem zaradi njihovih specifičnih oziroma hermetičnih motivov. Toda to se zgodi zelo redko, ker skoraj vsa novomedijska umetnost sloni na funkcionalnosti. Vsaka posamična umetnina vpije: dotakni se me! Umetniška dela na festivalu izhajajo iz najnovejših namenskih programov. V teh štirih desetletjih se je izoblikovala cela množica popolnoma novih formatov elektronske umetnosti - electronicos fantasticos; od kvantne računalniške napovedi, do hibridnega modeliranja s specifičnimi programi. Tako se je svet v štirih desetletjih revolucioniral. Iz materije in iz matrice, to je ta najnovejša montaža XXI. stoletja. 

 

Pri triintridesetletnemu Dmitryju Morozovu vidmo stoletno kontinuiteto ruske avantgarde. Pravi užitek jo je gledati v polju Ars Electonice (2017). Morozov historično avantgardo absolutno podpira in jo osmišlja. Ta mladi mož je že danes velikan novoveške ruske umetnosti. Po razpadu Sovjetske zveze je nastopila v Rusiji dilema oziroma napetost med svobodo in zaprtostjo, med interaktivnostjo in akademsko določnostjo, med zahodno trgovino in vzhodno duhovnostjo (supremacijo) ali novo konstruktivnostjo (datakonstruktivizem). 

 

Morozov se je zelo hitro razvijal. Iz enostavnih oblik zvočnega feedbacka vse do konstruiranja zahtevnih sistemov, ki izhajajo iz termodinamike. Istočasno je raziskovalec materialne in računalniške stvarnosti. Ne deluje le v polju metamedialnosti, temveč tudi v polju tistega, kar bi lahko bila v bodočnosti osnova ruskega vesoljskega programa. Kot mladostnik je brez predsodkov hekal električne zvočne naprave, danes pa z največjo stopnjo odgovornosti gradi datakonstruktivistično materialnost bodočnosti. Tudi zato ga potrebuje Roskosmos!

 

 

Dmitry Morozov (1986) z največjo stopnjo odgovornosti gradi datakonstruktivistično materialnost bodočnosti.

 

 

Didaktičen primer: največ kar bi lahko umetnik na začetku prejšnjega stoletja konstruiral, je paralelni planet - konstrukcijo planeta Zemlja - vzporeden planet. Planet-skulpturo. Tudi če bi to bilo mogoče, je osrednje vprašanje, kako bi izoblikoval družbeno skupnost, ki ne bi bila preslikava obstoječih vojaških alians. V modelu takšne konstrukcije je osrednje vprašanje: s kakšnimi metamediji bi to družbeno skupnost povezovali? Naj vas na tem mestu spomnim na Avgusta Černigoja: vsa lepota konstruktivistične umetnosti je vpeta v njeno funkcionalnost. Tisto kar je funkcionalno - je tudi lepo!

 

Ko komentiram umetnost Dmitryja Morozova, komentiram nov družbeni interface. Da ne bo pomote, ne komentiram družbenih aplikacij, temveč lepoto bodočih družbenih konstrukcij. Ni preteklosti, ni bodočnosti, je samo kategoričen absolutni zdaj in v njem razvoj, ki ga mladi umetnik aktivno sproža. Računalnik mu samo omogoča univerzalen vizualen multijezik. Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način. Tega dejstva se Dmitry Morozov zaveda, zato namešča v svoje umetnine programe, da se bo lahko umetnina sama od sebe razvijala skozi čas. Tudi to si je mogoče zamisliti, kar pa je mogoče misliti, to se lahko tudi izoblikuje! Najprej v umetnosti, potem znanosti ali pa obratno, bog ne daj na ministrstvu za obrambo.

 

 

 

 

Morozov se s svojimi umetninami upira ideji, da bo kultura nadomestila umetnost, čeprav je tudi to mogoče. Res pa je, da se v teh zadnjih dvajsetih letih na svetu ni preveč gradilo sedanjosti, temveč se je vse pripravljalo za gradnjo XXII. stoletja. Tudi datakonstruktivist Morozov je del tega neskončno pomembnega procesa. Njegove datakonstrukcije se upirajo totalitarni interaktivnosti.

 

Računalniški aparati so brilijantno orodje za opredmetenje duhovnih procesov oziroma duha zgodovine umetnosti. Z njimi lahko delamo duh vedno znova viden. Interaktivnost nam sugerira nove in nove asociacije, te pa nam materializirajo nove in nove konstrukcije. Gradi nam celo predprogramirane asociacije: Morozov ne sprejema v svojo umetnost koncepta absoluta, temveč s predprogramiranjem sprejema programiranega duha, ki se sam od sebe vriva v možgansko skorjo.

 

V finalu objavljam neplačan oglas za pravkar izdano knjižico, esej teoretika Leva Manoviča, ki je bil ta teden gost mesta Ljubljana, z naslovom: Estetika umetne inteligence. To je, kolikor vem, njegov prvi integralno preveden tekst v slovenščino. V teksturi poteka vzporedno z Manovičevim besedilom izvrstna transdisciplinarna intervencija spletnega umetnika Vuka Čosića. Knjigo-esej pa je oblikoval Ajdin Bašić. Naročite jo lahko pri zavodu BASIC. Na svetu so tudi takšni teoretiki, katerih predavanja je bolje ne poslušati, temveč jih je smiselno posvečeno brati. Konec oglasa.

 

Lev Manovič v svojem tekstu z naslovom Estetika umetne inteligence pravi:

 

Umetniki sicer uporabljajo algoritme pri umetniškem ustvarjanju že od šestdesetih let XX. stoletja, a današnja kulturna inteligenca industrijskih razsežnosti je vgrajena v naprave in storitve, ki jih uporablja več miljard ljudi. Umetna inteligenca je prerasla iz orodja ene same umetniške domišljije v mehanizem za vplivanje na domišljijo miljard____vpeljava umetne inteligence v kulturni vsakdan miljard ljudi načenja bistvena vprašanja o prihodnosti kulture, estetike____. 

 

Projektant Dmitry Morozov razpira zapletene odnose, s svojimi datakonstruktivističnimi postajami usmerja vso svojo umetniško energijo proti potencialnemu instant-instagram totalitarizmu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.103
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.846
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.771
04/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.596
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.501
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.367
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.458
08/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.027
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.283
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 937