Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar POP TV in Financ, ki je bil po odhodu iz medijev vodja kabineta finančnega ministra, lobist, vodja korporativnega komuniciranja pri Hitu in podjetnik. Danes je eden izmed najbolj izpostavljenih članov Dobre države in medije opazuje z vseh strani. Ker se zadnje čase intenzivno ukvarja s fenomenom javnomnenjskih anket, ki so v Sloveniji dejansko svojevrstna manipulacija, smo ga povabili, naj za portal+ na kratko strne bistvo problema. Majnardi opozarja, da anket pri nas ne izvajajo neodvisne družbe (vmes je tudi kakšna svetla izjema brez vpliva), pač pa večinoma posvečene agencije, kakršni sta Ninamedia in Mediana. Občasno se pojavijo sicer tudi obrobne "alternative" Valicon, Episcenter ali Parsifal, ki pa hote ali nehote nekritično sledijo vzorcem velikih bratov in sester ter željam naročnikov. "Dvorne" agencije predstavljajo ljudem menda "nesporna" dejstva, voljo volivcev in ko jih povzamejo t. i. neodvisni in mainstream mediji (RTV Slovenija, POP TV ...), rezultati njihovih anket postajajo del kontinuirane predvolilne kampanje, ki je noben zakon ne sankcionira.
Gre za začaran krog podpore volivcev, merjenja mnenja in medijev, ki te podatke prenašajo. V normalni državi s konkurenčnimi mediji, ki jim je kaj za verodostojnost informacij, bi agencije, ki prirejajo podatke, propadle. Slovenija je na tem področju mlada, predvsem pa kontaminirana. Ključne agencije za merjenje javnega mnenja niso demokratični opazovalci, merilci dogajanja, ampak podaljški političnih interesov in obstoječih političnih strank. Tistih seveda, ki imajo denar, to pomeni oblast. Če bi bile te kvazi agencije na pravem trgu, kjer vladata resnična ponudba in povpraševanje po pravih informacijah, jih ne bi bilo. Te agencije so promotorji svojih botrov, izbrancev in tega niti ne skrivajo. To jim omogočajo nekritični in šibki mediji, uredniki, ki so prav tako odvisni od političnih in kapitalskih botrov. Pri objavah raziskav javnega mnenja in anket o različnih družbenih vprašanjih, o podpori političnih strankam, politikom, kandidatom na volitvah, o referendumskih vprašanjih itd. bi moral zaradi zagotavljanja preglednosti in objektivnega informiranja javnosti izdajatelj medijev navesti:
- firmo oziroma ime in priimek ter sedež oziroma naslov naročnika, plačnika in izvajalca;
- čas, v katerem je bila opravljena raziskava javnega mnenja oziroma anketa;
- način izvedbe;
- vzorec;
- odzivnost vprašanih;
- natančen vprašalnik, način ter obliko, kako so bila vprašanja zastavljena (ali so anketiranci odgovarjali na priklic, ali so izbirali v naprej pripravljene opcije odgovorov, vrstni red vprašanj in podvprašanj);
- merske napake.
Vse to so namreč profesionalni standardi pri merjenju javnega mnenja. Po domače povedano gre zadeva takole: agencija nekomu izmeri nizek odstotek, mediji to promovirajo in "kakor" sledijo strokovnim informacijam ter ugotovijo, da nisi pomemben, nisi na soočenjih pred volitvami, na koncu pa tudi tisti volivci, ki si jim morda simpatičen, rečejo, da ne bodo vrgli stran glasu in volijo nekoga drugega, ali - kar je še bolj katastrofalno - sploh ne gredo na volitve. Od tudi morda vir naše nizke udeležbe na volitvah. O tem drugič.
Zakaj naše javnomnenjske agencije to počnejo? Zato, ker imamo nepopolno demokracijo, ki se odraža v asimetričnosti informacij in prikritem odločanju v ozadju. Dejstvo je, da se tem trenutku dogajajo kršitve Zakona o javnem zavodu RTV Slovenija, ki ne zagotavlja celovitega obveščanja javnosti o političnem dogajanju v državi v skladu z zakonom, prav tako se sporne prakse dogajajo tudi v zasebnih medijih, ki v skladu s političnimi interesi svojih lastnikov promovirajo izbrane politične favorite. Agencije za merjenje javnega mnenja so postale svojevrsten promocijski element, ki pod pretvezo javnega mnenja vsiljujejo in omogočajo oblast posvečencev.
Takšno stanje je nezdravo, netransparentno, koruptivno in nezakonito. Da bi prekinili takšno prakso in hkrati zagotovili spoštovanje osnovnih demokratičnih standardov državne ureditve v Republiki Sloveniji, bi morali čim prej sprejeti naslednje ukrepe in nadgradnjo področne zakonodaje:
1. spremembe Zakona o RTV Sloveniji, ki bodo odpravile diskriminatorno in arbitrarno razlikovanje parlamentarnih in neparlamentarnih strank ali neodvisnih list na posameznih soočenjih v okviru volilne kampanje ter omogočile dejansko delovanje javnega servisa v interesu vseh državljanov,
2. spremembe Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki bodo vse medije, ne glede na zasebno ali javno lastništvo, zavezale k enakopravni predstavitvi vseh list ali kandidatov, ki kandidirajo na posameznih volitvah, če se bo posamezen medij odločil za posebne predvolilne oddaje ali rubrike,
3. spremembe Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki bodo medije in agencije za merjenje javnega mnenja dodatno zavezale k predstavitvi načina merjenja in prikazovanja rezultatov merjenja javnega mnenja,
4. sprejem posebnega Zakona o agencijah za merjenje javnega mnenja, ki bo obvezo o korektnosti objavljanja načinov merjenja in prikazovanja rezultatov razširil na celotno leto ter lastnike teh agencij podvrgel obvezam Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,
5. spremembe Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki bodo vse medije, ne glede na zasebno ali javno lastništvo, zavezale k prepovedi prikritega oglaševanja strank v okviru različnih informativnih oddaj, ki se sedaj izvaja na podlagi izgovorov o nekakšni neodvisni uredniški politiki.