Komentar

Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov

Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu je ključ vse zgodbe! Kajti če bi podrobna analiza pokazala, da je bilo premoženje izgubljeno v slabih poslovnih odločitvah ali zaradi poslabšanja poslovnega okolja, bodo dolgovi tudi naprej ostali neplačani - ne glede na prepričanje, da to ni prav in ne glede na predvidene spremembe zakonodaje. Namesto, da hitimo s pisanjem novih zakonov, naj raje v zrak skočijo pristojni organi in ugotovijo, kje se je to premoženje izgubilo in če je v tem kaj spornega. Vse ostalo so samo predstave za javnost, žal.

21.09.2019 00:00
Piše: Oskar M. Salobir
Ključne besede:   Janković   odpis   dolg   terjatve   insolvenčna zakonodaja   upniki   poplačilo

V vsej zgodbi ni ključen odpis dolga, temveč zakaj (na kakšen način) je podjetje izgubilo premoženje, da danes ne more poplačati svojih dolgov in išče odpis. Ali je pri tem prišlo tudi do kakega odtujevanja, osebnega okoriščanja, prednostnega poplačila neupravičenih upnikov ipd.?

V zadnjih tednih je verjetno največ razburjenja povzročil odpis dolgov v podjetjih članov Jankovićeve familije. Skoraj ni bilo medija, ki ne bi vsaj nekajkrat izpostavil nesprejemljivost teh dogajanj in se zgražal nad odpisom obveznosti. Seveda so tudi politične stranke poskušale vsaka na svoj način izraziti nestrinjanje, obsodbo ter poiskati kak alibi za svoje nesodelovanje pri sprejemanju zakonodaje, ki je takšne poteze omogočila; vendar kaj, ko pa so prav vse - z izjemo Nove Slovenije - v tistih kriznih časih, ko ni bilo jasno, ali nas čaka Trojka, podprle zakon, ki naj bi reševal problem insolvenčnosti. Ena prvih posledic 29-milijonskega odpisa dolgov Jankovićev so tudi nagle aktivnosti za spremembo zakonodaje, da se kaj takšnega ne bi več dogajalo. Nič posebej novega - pri nas imamo navado ukrepati šele ob oziroma po ekscesnih, predvsem pa medijsko odmevnih primerih.

 

V tem prispevku ne mislim zagovarjati Jankovićev. Mi na misel ne pride. Vendar pa bom zaradi korektnosti in spoštovanja resnice napisal marsikaj, kar bralcem ne bo vsem. Po svoje bom razumel vsak negativen ali celo ogorčen komentar. Razburjenje in jeza ljudi sta namreč upravičeni, kajti kdo pa lahko razume sistem, ki od slehernika terja plačilo do zadnjega centa, po drugi strani pa nekomu mirno odpiše skoraj 30 milijonov dolgov. Malce na boljšem so tisti, ki razumejo poanto sledeče stare modrosti: komitent, ki banki dolguje 100.000 evrov, ima problem, medtem ko komitent, ki ji dolguje 30 milijonov, problema nima - problem ima banka ...

 

Celotna škandalozna zgodba okoli milijonskega odpisa dolgov zagotovo najbolj razvpiti ljubljanski družini je imela ves čas eno samo pomankljivost, če se tako izrazim: ob vseh, zagotovo legitimnih obsodbah kakšne poglobljene analize razmer ni bilo zaslediti. Naj torej jaz ponudim nekaj širši vpogled v dogajanja z odpisi in neplačevanjem dolgov.

 

 

Za 15 milijard odpisov

 

V Sloveniji je v zadnjih desetih letih od nastopa krize prenehalo z delovanjem preko 20.000 poslovnih subjektov oziroma pravnih oseb. Ali preprosto z izbrisom iz evidence, preko postopka likvidacije ali stečaja, kakih tisoč podjetij pa se je verjetno zvrstilo tudi v postopkih prisilne poravnave. V vseh navedenih načinih prenehanja delovanja ali sanacije podjetij je ostalo verjetno vsaj 20 milijard evrov dolgov, ki so bili potem predmet prestrukturiranja (odpisov) in / ali preprosto neplačila. Mogoče je bilo skozi stečajne postopke in prisilne poravnave poplačanih 5 milijard obvez, po grobi oceni pa je ostalo kakih 15 milijard evrov neporavnanih dolgov - največ v stečajih, izbrisih in tudi odpisih v prisilnih poravnavah.

 

Omenjenih 15 milijard je najbrž kar točna številka, saj so že samo banke morale odpisati okoli 10 milijard svojih terjatev, ostalo pa izhaja iz medpodjetniškega poslovanja. Marsikaj od tega je tudi podvojeno, saj ko kako podjetje ni dobilo plačila terjatev, tudi samo ni zmoglo poplačati svojih dolgov (skupni znesek verjetno ni daleč od resnice). Do nesposobnosti podjetij, da poplačajo svoje obveznosti, lahko pride zaradi poslovnih težav in / ali zmanjšanja vrednosti premoženja in to je bil tudi najbolj pogost razlog v letih po zadnji krizi.

 

Za reševanje takšnih primerov je v veljavi insolvenčna zakonodaja, ki naj bi poskrbela, da podjetje pravočasno zazna težave, poišče rešitev za nadaljevanje poslovanja (če bo to pozitivno) ter da v prvi vrsti enakopravno obravnava vse upnike. Praviloma naj bi podjetje zaprosilo sodišče za sodno varstvo z uvedbo enega od predvidenih postopkov finančnega prestrukturiranja še preden zmanjka premoženja za poplačilo vseh obveznosti. Na žalost pa se v večini primerov ti postopki pričnejo prepozno, takrat ko je težko ponovno vzpostaviti uspešno poslovanje ter predvsem takrat, ko je premoženja še precej manj kot dolgov. Takšno stanje potem tudi zahteva odpise oz. poplačilo dolgov v zmanjšanem obsegu.

 

Če do tega pride, je ena od osnovnih obveznosti sodišča oz. od njega postavljenih upraviteljev, da preverijo, ali so bili v času zaznanega poslabšanja poslovnih razmer v podjetju kaki upniki prednostno poplačani, ali če je bilo kakšno premoženje podjetja pred tem neupravičeno odsvojeno. Da ga je na primer nekdo odtujil iz podjetja, namesto da bi bilo namenjeno za čim večje in enakomerno poplačilo upnikov.

 

 

Jankovićevi milijoni so kaplja v morje

 

Če se ponovno vrnemo k omenjenim izgubljenim (odpisanim, neplačanim) 15 milijardam evrov dolgov, je bila večina posledica slabih poslovnih potez, močno zmanjšanega povpraševanja oz. prodaje, napačnih naložb, zadolževanja, kupovanja premoženja po previsokih vrednostih in podobno. Zaradi oškodovanja družb, prednostnega poplačila samo enih upnikov, neupravičenega prisvajanja premoženja in podobnih nezakonitih dejanj je bila mogoče izgubljena ena ali dve milijardi evrov. Ta številka je verjetno še najbolj okviren in nepreverljiv znesek, a glede na obseg odkritih oškodovanj in nepravilnosti v insolvenčnih postopkih in samem poslovanju družb, bi bila višja ocena čista špekulacija. Dejstvo je, da je bilo odkritih nezakonitosti za bistveno manjši znesek od tega, povrnjenih pa sploh minimalno. Iz tega moramo pač potem zaključiti, da je bil večji del odpisanih oz. neplačanih dolgov (denimo 13, 14 milijard evrov) posledica slabega poslovanja brez ugotovljenih nepravilnosti v smislu kršenja zakonodaje. Slaba tolažba, vendar vseeno tolažba, da ni za vsakim grmom lumparija.

 

In kje je sedaj v tej zgodbi slovenskega "spopadanja" s posledicami zadnje krize primer Jankovićevih podjetij? Kar se tiče odpisa (neporavnave) dolgov, jih lahko prištejemo k omenjenim izgubljenim in neplačanim petnajstim milijardam evrov dolgov slovenskih podjetij v zadnjih desetih letih. Tu si sicer lahko postavimo vprašanje, kaj je bil razlog za takšen odziv medijev, javnosti in politike na tokratni odpis oz. neplačilo dolgov glede na celotne izgube slovenskih podjetij. Poznamo primere, ko so podjetja v lasti posameznikov ali ožjega kroga ljudi ostala dolžna deset, petdeset, pa tudi več milijonov evrov, a reakcij praktično ni bilo (!). Čeprav neradi priznamo, so javne osebe mnogo bolj pod drobnogledom in takšen odmev javnosti ni toliko posledica odpisanega zneska, temveč bolj položaja posameznika v družbi.

 

Dejstvo je, da so podjetja Jankovićeve družine skoraj brez premoženja in zato svojih obveznosti ne morejo poravnati. Odpis dolgov so lastniki najbrž videli kot boljšo opcijo zase (in upnike), kot bi bil stečaj, ko odpisa dolgov sicer ne bi bilo, plačila pa tudi ne. Glede na odmevnost dogodka jim je danes tako ali tako verjetno žal, da se niso odločili za stečaj, tako pa se danes vsi ukvarjajo samo z odpisom dolga. O politični dimenziji raje ne bi špekuliral, a bi si upal stavit, da je ljubljanski župan kot glava družine besen, ker ga je ta razvpiti odpis tako drago stal, kajti na glavo si je nakopal bes velike večine državljanov, to pa mu politično ne more koristiti.

 

 

Kaj sploh je odpis dolga?

 

Preprosto rečeno, gre le za posledico izgubljenega premoženja družbe. To pa je tista faza, ki je lahko sporna in katero bi morali natančno preveriti (verjetno ni dvoma, da se bodo organi pregona v to poglobili). V vsej zgodbi ni ključen odpis dolga, temveč zakaj (na kakšen način) je podjetje izgubilo premoženje, da danes ne more poplačati svojih dolgov in išče odpis, ter ali je v času zmanjševanja premoženja prišlo do kakega odtujevanja, osebnega okoriščanja, prednostnega poplačila neupravičenih upnikov ali kaj podobnega.

 

To je tisto, kar je razlog za odpis dolgov in o čemer v vseh teh tednih nismo prebrali niti ene strani, niti ene poglobljene analize. Prebrali smo že nešteto izjav, kako dolgov ne bi smeli odpisati - a tudi, če jih ne, preprosto ne bodo plačani, ker premoženja podjetje nima. S tem, zakaj in kako se je premoženje izgubilo, pa se nihče ne želi ukvarjati. Tu je ključ vse zgodbe! Če bi ugotovili okoriščanja, ali da je premoženje nekje drugje, bi morali napeti vse sile, da se to premoženje povrne v družbo in poplača upnike. Če pa analiza pokaže, da je bilo premoženje izgubljeno v slabih poslovnih odločitvah ali zaradi poslabšanja poslovnega okolja, bodo dolgovi tudi naprej ostali neplačani - ne glede na prepričanje, da to ni prav in ne glede na predvidene spremembe zakonodaje (za bodoče primere). Namesto, da hitimo s pisanjem novih zakonov, bi morali raje pohiteti pristojni organi in ugotoviti, kje se je to premoženje izgubilo in če je v tem kaj spornega. Vse ostalo so samo predstave za javnost!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.548
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.858
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.808
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.480
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074