Komentar

Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov

Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu je ključ vse zgodbe! Kajti če bi podrobna analiza pokazala, da je bilo premoženje izgubljeno v slabih poslovnih odločitvah ali zaradi poslabšanja poslovnega okolja, bodo dolgovi tudi naprej ostali neplačani - ne glede na prepričanje, da to ni prav in ne glede na predvidene spremembe zakonodaje. Namesto, da hitimo s pisanjem novih zakonov, naj raje v zrak skočijo pristojni organi in ugotovijo, kje se je to premoženje izgubilo in če je v tem kaj spornega. Vse ostalo so samo predstave za javnost, žal.

21.09.2019 00:00
Piše: Oskar M. Salobir
Ključne besede:   Janković   odpis   dolg   terjatve   insolvenčna zakonodaja   upniki   poplačilo

V vsej zgodbi ni ključen odpis dolga, temveč zakaj (na kakšen način) je podjetje izgubilo premoženje, da danes ne more poplačati svojih dolgov in išče odpis. Ali je pri tem prišlo tudi do kakega odtujevanja, osebnega okoriščanja, prednostnega poplačila neupravičenih upnikov ipd.?

V zadnjih tednih je verjetno največ razburjenja povzročil odpis dolgov v podjetjih članov Jankovićeve familije. Skoraj ni bilo medija, ki ne bi vsaj nekajkrat izpostavil nesprejemljivost teh dogajanj in se zgražal nad odpisom obveznosti. Seveda so tudi politične stranke poskušale vsaka na svoj način izraziti nestrinjanje, obsodbo ter poiskati kak alibi za svoje nesodelovanje pri sprejemanju zakonodaje, ki je takšne poteze omogočila; vendar kaj, ko pa so prav vse - z izjemo Nove Slovenije - v tistih kriznih časih, ko ni bilo jasno, ali nas čaka Trojka, podprle zakon, ki naj bi reševal problem insolvenčnosti. Ena prvih posledic 29-milijonskega odpisa dolgov Jankovićev so tudi nagle aktivnosti za spremembo zakonodaje, da se kaj takšnega ne bi več dogajalo. Nič posebej novega - pri nas imamo navado ukrepati šele ob oziroma po ekscesnih, predvsem pa medijsko odmevnih primerih.

 

V tem prispevku ne mislim zagovarjati Jankovićev. Mi na misel ne pride. Vendar pa bom zaradi korektnosti in spoštovanja resnice napisal marsikaj, kar bralcem ne bo vsem. Po svoje bom razumel vsak negativen ali celo ogorčen komentar. Razburjenje in jeza ljudi sta namreč upravičeni, kajti kdo pa lahko razume sistem, ki od slehernika terja plačilo do zadnjega centa, po drugi strani pa nekomu mirno odpiše skoraj 30 milijonov dolgov. Malce na boljšem so tisti, ki razumejo poanto sledeče stare modrosti: komitent, ki banki dolguje 100.000 evrov, ima problem, medtem ko komitent, ki ji dolguje 30 milijonov, problema nima - problem ima banka ...

 

Celotna škandalozna zgodba okoli milijonskega odpisa dolgov zagotovo najbolj razvpiti ljubljanski družini je imela ves čas eno samo pomankljivost, če se tako izrazim: ob vseh, zagotovo legitimnih obsodbah kakšne poglobljene analize razmer ni bilo zaslediti. Naj torej jaz ponudim nekaj širši vpogled v dogajanja z odpisi in neplačevanjem dolgov.

 

 

Za 15 milijard odpisov

 

V Sloveniji je v zadnjih desetih letih od nastopa krize prenehalo z delovanjem preko 20.000 poslovnih subjektov oziroma pravnih oseb. Ali preprosto z izbrisom iz evidence, preko postopka likvidacije ali stečaja, kakih tisoč podjetij pa se je verjetno zvrstilo tudi v postopkih prisilne poravnave. V vseh navedenih načinih prenehanja delovanja ali sanacije podjetij je ostalo verjetno vsaj 20 milijard evrov dolgov, ki so bili potem predmet prestrukturiranja (odpisov) in / ali preprosto neplačila. Mogoče je bilo skozi stečajne postopke in prisilne poravnave poplačanih 5 milijard obvez, po grobi oceni pa je ostalo kakih 15 milijard evrov neporavnanih dolgov - največ v stečajih, izbrisih in tudi odpisih v prisilnih poravnavah.

 

Omenjenih 15 milijard je najbrž kar točna številka, saj so že samo banke morale odpisati okoli 10 milijard svojih terjatev, ostalo pa izhaja iz medpodjetniškega poslovanja. Marsikaj od tega je tudi podvojeno, saj ko kako podjetje ni dobilo plačila terjatev, tudi samo ni zmoglo poplačati svojih dolgov (skupni znesek verjetno ni daleč od resnice). Do nesposobnosti podjetij, da poplačajo svoje obveznosti, lahko pride zaradi poslovnih težav in / ali zmanjšanja vrednosti premoženja in to je bil tudi najbolj pogost razlog v letih po zadnji krizi.

 

Za reševanje takšnih primerov je v veljavi insolvenčna zakonodaja, ki naj bi poskrbela, da podjetje pravočasno zazna težave, poišče rešitev za nadaljevanje poslovanja (če bo to pozitivno) ter da v prvi vrsti enakopravno obravnava vse upnike. Praviloma naj bi podjetje zaprosilo sodišče za sodno varstvo z uvedbo enega od predvidenih postopkov finančnega prestrukturiranja še preden zmanjka premoženja za poplačilo vseh obveznosti. Na žalost pa se v večini primerov ti postopki pričnejo prepozno, takrat ko je težko ponovno vzpostaviti uspešno poslovanje ter predvsem takrat, ko je premoženja še precej manj kot dolgov. Takšno stanje potem tudi zahteva odpise oz. poplačilo dolgov v zmanjšanem obsegu.

 

Če do tega pride, je ena od osnovnih obveznosti sodišča oz. od njega postavljenih upraviteljev, da preverijo, ali so bili v času zaznanega poslabšanja poslovnih razmer v podjetju kaki upniki prednostno poplačani, ali če je bilo kakšno premoženje podjetja pred tem neupravičeno odsvojeno. Da ga je na primer nekdo odtujil iz podjetja, namesto da bi bilo namenjeno za čim večje in enakomerno poplačilo upnikov.

 

 

Jankovićevi milijoni so kaplja v morje

 

Če se ponovno vrnemo k omenjenim izgubljenim (odpisanim, neplačanim) 15 milijardam evrov dolgov, je bila večina posledica slabih poslovnih potez, močno zmanjšanega povpraševanja oz. prodaje, napačnih naložb, zadolževanja, kupovanja premoženja po previsokih vrednostih in podobno. Zaradi oškodovanja družb, prednostnega poplačila samo enih upnikov, neupravičenega prisvajanja premoženja in podobnih nezakonitih dejanj je bila mogoče izgubljena ena ali dve milijardi evrov. Ta številka je verjetno še najbolj okviren in nepreverljiv znesek, a glede na obseg odkritih oškodovanj in nepravilnosti v insolvenčnih postopkih in samem poslovanju družb, bi bila višja ocena čista špekulacija. Dejstvo je, da je bilo odkritih nezakonitosti za bistveno manjši znesek od tega, povrnjenih pa sploh minimalno. Iz tega moramo pač potem zaključiti, da je bil večji del odpisanih oz. neplačanih dolgov (denimo 13, 14 milijard evrov) posledica slabega poslovanja brez ugotovljenih nepravilnosti v smislu kršenja zakonodaje. Slaba tolažba, vendar vseeno tolažba, da ni za vsakim grmom lumparija.

 

In kje je sedaj v tej zgodbi slovenskega "spopadanja" s posledicami zadnje krize primer Jankovićevih podjetij? Kar se tiče odpisa (neporavnave) dolgov, jih lahko prištejemo k omenjenim izgubljenim in neplačanim petnajstim milijardam evrov dolgov slovenskih podjetij v zadnjih desetih letih. Tu si sicer lahko postavimo vprašanje, kaj je bil razlog za takšen odziv medijev, javnosti in politike na tokratni odpis oz. neplačilo dolgov glede na celotne izgube slovenskih podjetij. Poznamo primere, ko so podjetja v lasti posameznikov ali ožjega kroga ljudi ostala dolžna deset, petdeset, pa tudi več milijonov evrov, a reakcij praktično ni bilo (!). Čeprav neradi priznamo, so javne osebe mnogo bolj pod drobnogledom in takšen odmev javnosti ni toliko posledica odpisanega zneska, temveč bolj položaja posameznika v družbi.

 

Dejstvo je, da so podjetja Jankovićeve družine skoraj brez premoženja in zato svojih obveznosti ne morejo poravnati. Odpis dolgov so lastniki najbrž videli kot boljšo opcijo zase (in upnike), kot bi bil stečaj, ko odpisa dolgov sicer ne bi bilo, plačila pa tudi ne. Glede na odmevnost dogodka jim je danes tako ali tako verjetno žal, da se niso odločili za stečaj, tako pa se danes vsi ukvarjajo samo z odpisom dolga. O politični dimenziji raje ne bi špekuliral, a bi si upal stavit, da je ljubljanski župan kot glava družine besen, ker ga je ta razvpiti odpis tako drago stal, kajti na glavo si je nakopal bes velike večine državljanov, to pa mu politično ne more koristiti.

 

 

Kaj sploh je odpis dolga?

 

Preprosto rečeno, gre le za posledico izgubljenega premoženja družbe. To pa je tista faza, ki je lahko sporna in katero bi morali natančno preveriti (verjetno ni dvoma, da se bodo organi pregona v to poglobili). V vsej zgodbi ni ključen odpis dolga, temveč zakaj (na kakšen način) je podjetje izgubilo premoženje, da danes ne more poplačati svojih dolgov in išče odpis, ter ali je v času zmanjševanja premoženja prišlo do kakega odtujevanja, osebnega okoriščanja, prednostnega poplačila neupravičenih upnikov ali kaj podobnega.

 

To je tisto, kar je razlog za odpis dolgov in o čemer v vseh teh tednih nismo prebrali niti ene strani, niti ene poglobljene analize. Prebrali smo že nešteto izjav, kako dolgov ne bi smeli odpisati - a tudi, če jih ne, preprosto ne bodo plačani, ker premoženja podjetje nima. S tem, zakaj in kako se je premoženje izgubilo, pa se nihče ne želi ukvarjati. Tu je ključ vse zgodbe! Če bi ugotovili okoriščanja, ali da je premoženje nekje drugje, bi morali napeti vse sile, da se to premoženje povrne v družbo in poplača upnike. Če pa analiza pokaže, da je bilo premoženje izgubljeno v slabih poslovnih odločitvah ali zaradi poslabšanja poslovnega okolja, bodo dolgovi tudi naprej ostali neplačani - ne glede na prepričanje, da to ni prav in ne glede na predvidene spremembe zakonodaje (za bodoče primere). Namesto, da hitimo s pisanjem novih zakonov, bi morali raje pohiteti pristojni organi in ugotoviti, kje se je to premoženje izgubilo in če je v tem kaj spornega. Vse ostalo so samo predstave za javnost!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,228
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,776
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,151
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,664
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,911
06/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,053
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,314
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,337
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,121
10/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,981