Komentar

Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem

Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca nekega obdobja, ki je na žalost pacientov in davkoplačevalcev trajalo predolgo, skoraj trideset let. Koliko stotin milijonov javnega denarja je v tem času izpuhtelo na zasebne račune dobaviteljev v zdravstvu, direktorjev klinik in druge zdravniške plutokracije, ne bomo nikoli izvedeli. Danes vseeno vemo nekaj: da imamo opravka z doslej nedotakljivo kasto nadutih, pohlepnih in narcisoidnih ljudi, ki niso vajeni, da morajo komu odgovarjati, še najmanj medijem ali nadležnemu kardiologu. Zanje je dr. Mrevlje "pain in the ass", kot bi rekli Američani. Najbolj srečni so bili, ko je bil zaradi večletnega načrtnega oviranja prisiljen emigrirati v tujino, kjer je kot vrhunski specialist deloval v okolju, ki potrebuje in ceni ravno takšne posameznike. Seveda Blaž Mrevlje ni bil edini, ki je obupal in odšel. Je bil pa zadnja leta žal edini, ki si je upal o zdravniško-dobaviteljski mafiji odkrito spregovoriti in pisati. Prvi prispevki na to temo so nastajali ravno na portalu, ki ga zdaj berete ...

18.09.2019 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Blaž Mrevlje   UKCL   Klinični center   odškodnina   100.000 evrov   tožba   portal+   okostnjaki   pritiski   Simon Vrhunec   SDV   Tito   Hipokrat

Foto: Finance

Iz Mrevljeta so pravkar naredili mučenika, sebe pa postavili na napačno stran zgodovine. UKCL poskuša po vseh svojih spodrsljajih, škandalih in vrsti spornih odločitev uničiti človeka, ki se je kot zdravnik javno izpostavil in več let razkrival "okostnjake v omari" svojega nekdanjega delodajalca, ker sta mu tako narekovali vest in Hipokratova prisega.

... bilo je na začetku maja 2015, ko sem ravno dobro prevzel mesto odgovornega urednika portala+. To je bil čas medijske obsesije z dr. Ivanom Radanom, ki so ga obsodili še pred formalnim začetkom sodnega procesa. V tistem obdobju je bil dr. Blaž Mrevlje krajši čas v Ljubljani in ob neki priložnosti mi je predlagal, da bi portalu+ sistematično objavljali kritične prispevke o ljubljanskem Kliničnem centru in tamkajšnjih anomalijah. Sprva sem bil, priznam, do ideje nekolikanj skeptičen, saj sem imel občutek, da je to nekaj takšnega, kot da bi s fračo obstreljevali obzidje Jeruzalema. Tudi UKCL je bil namreč za večino ljudi še vedno "sveto mesto", bolnišnica posebnega pomena. V njej je umrl tovariš Tito, njen prvi direktor je bil nekdanji šef SDV, kasneje so na vodstvene položaje prihajali izključno kadri, blizu vladajočim strukturam. Po osamosvojitvi se je razbohotila praksa prirejenih razpisov, na katerih so dvorni dobavitelji obračali takšne provizije, da včasih dobesedno niso vedeli, kaj bi z vsem denarjem. Imevši pred očmi vsa ta dejstva, sem obotavljaje pristal na Blaževo pobudo in 22. junija 2015 smo objavili prvega iz serije člankov o okostnjakih ljubljanskega univerzitetnega klinčnega centra (vir). Tekst je bil obupno predolg, grafično precej mizerno opremljen in z naslovom, ki ne bi mogel biti dolgočasnejši. Danes bi verjetno zavrnil takšno objavo. Toda sledilo je presenečenje: članek je bil izjemno dobro bran, delil se je med zaposlenimi v UKCL in dobivali smo številne pohvale. Dokončno sem se odločil, da se serijo nadaljujemo, ko mi je eden od bivših ministrov, ki sem ga slučajno srečal, čestital za pogum in izrekel stavek, ki ga zlepa nisem pozabil: "Dejan, to kar delate, je nekaj velikega! Se zavedaš, da boste prvi, ki boste sistematično razkrili največjo sistemsko legalizirano krajo v državi po letu 1990?"

 

Seveda se tega nisem zavedal. Vprašanje, če se je tega zavedal Blaž. Ker sem po naravi bolj previden kot ne, sem za vsak primer "varnostno preveril" situcijo pri staremu prijatelju, ki je kot visok fukncionar bivše Udbe še vedno eden najbolje obveščenih ljudi v državi, v njegovo poštenje in integriteto pa nisem nikoli podvomil. Nenazadnje je to človek, ki je v času parlamentarnih preiskovalnih komisij o trgovini z orožjem javno zagrozil tedanjemu predsedniku države Milanu Kučanu, da ga bo lastnoročno ustrelil, če mu "njegovi ne bodo dali miru", ker da ne misli odgovorjati na nobena vprašanja, dokler je pod prisego molčečnosti. Grožnja je zalegla.

 

 

 Prizor iz filma The Insider, kjer mora "žvižgač" iz ameriške tobačne industrije skozi pekel maščevanja bivših delodajalcev.

 

 

Šele ko sem dobil pomirjujoč odgovor, da naj me nič ne skrbi glede "kriminalcev iz javnega zdravstva" in da sem lahko miren glede svoje varnosti, nisem imel nobenih zadržkov več. Spominjam se korespondence z dr. Mrevljetom, ki je bil tedaj na severu Nemčije: "Gremo na polno, k*** jih gleda!" Še isto poletje je portal+ začel sistematično spremljati razmere v slovenskem javnem zdravstvu. Ne vem na pamet, koliko člankov smo objavili v teh petih letih, ampak rekel bi, da jih je bilo za tromestno številko, kar je za tako majhen medij zagotovo hud zalogaj, ki ga ne bi zmogli brez vrste predanih, poštenih in nad stanjem v "svojem" Kliničnem centru ogorčenih posameznic in posameznikov. Na nobenem drugem področju ni imel portal toliko prostovoljnih insajderjev kot prav tu! Njihove vrste so se še posebej okrepile, ko se je dr. Mrevlje pojavil tudi kot avtor in komentor na portalu. Občutek sem imel, da so komaj čakali, da se lahko oglasijo s kakšno informacijo, fotografijo, namigom ali sumom.

 

V teh letih sem po zaslugi dr. Mrevljeta dobil tudi nekaj groženj, vendar so bile tako patetične, da sem policiji prijavil samo eno (in še za to se je kasneje slučajno razkrilo, kdo je bil_a njen_a avtor_ica), kak ducat kazenskih in odškodninskih tožb ter dva ali tri kavice s kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada. Zaradi tožb se nisem nikoli pretirano vznemirjal, saj tožniki niso oporekali vsebini naših člankov, pač pa stilu pisanja. Ni jih zmotilo, da smo razkrili kakšno nečednost, pač pa jih je zabolel način, s katerim je bilo to napisano. V tem kontekstu moram javno priznati, da se mi je prav zaradi teh tožb povrnilo nekaj zaupanja v slovensko sodstvo; pa ne zato, ker nismo izgubili nobene tožbe, pač pa zato, ker so sodnice in sodniki profesionalno in izjemno korektno opravili svoje delo.

 

Manj navdušen sem (bil), žal, nad kriminalisti. Po svoje razumem, da so omejeni pri svojem delu in da brez odobritve šefov ne morejo kaj dosti narediti, vendar si lahko predstavljate mojo osuplost, ko sta me dva na kavi precej direktno vprašala, če bi jim portal lahko malce pomagal pri zbiranju dokumentov v neki kazenski ovadbi, povezani z otroško srčno kirurgijo v UKCL. Rekel sem nekaj takšnega: "Fantje, pa saj ste vi tisti, ki lahko zahtevate vpogled v katero koli dokumentacijo, če poteka kriminalistična preiskava?!"

 

V teh petih letih smo v UKCL videli marsikaj. Zamenjalo se je pol ducata generalnih direktorjev, med katerimi so bili tudi takšni liki, da bi človek nikoli ne verjel, kako je mogoče, da so se znašli v tej vlogi. Po drugi strani smo preživeli štiri leta Pokvarjene Milojke, torej tiste ministrice za zdravje, za katero mi je celo pomemben protagonost "globoke države" dejal, da tako nesposobne ministrice najbrž še nikoli nismo imeli. Mimogrede, Kolarjeva se danes kot upokojenka vztrajno izogiba zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Že ve, zakaj ...

 

Kakšna je bila vloga dr. Blaža Mrevljeta pri javnem razkrivanju anomalij, sistemske korupcije, prirejenih razpisov in ohranjanja privilegiranih dobaviteljev, ki že leta in leta mastno služijo z nenormalno visokimi provizijami od tisočev različnih artiklov medicinskih pripomočkov? Ne samo da je še z nekaj kolegi in s podporo tedanjega generalnega direktorja UKCL Simona Vrhunca - no, vsaj tako se mi je gospod Simon kasneje pohvalil - razkril primer več 300 ali 400-odstotne provizije z žilnimi opornicami (stenti), s čemer so Kliničnemu centru na leto prihranili 2,5 milijona evrov, pač pa je z vrsto prispevkov na našem portalu in potem še v drugih medijih (Finance, Delo, Reporter, Siol itd.) začel sistematično opozarjati, da se v javnem zdravstvu dogajajo stvari, ki niso zakonite, moralne in ki so predvsem v škodo bolnikov. Namesto da bi Klinični center njegovo delovanje podprl in se mu zahvalil za dosedanje delo, se je sprva vedel kot užaljena nevesta in z nekakšnimi demantiji poskušal relativizirati njegove besede. Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana je tako ali tako zgodba zase in svojevrstna odslikava zmede, nekonsistentnosti in nesposobnosti vodstva te največje bolnišnice pri nas. Rešitev za PR službo je izjemno preprosta: Začnite govoriti resnico.

 

 

Dr. Jeffrey Wigand (Russel Crowe) kot prototip žvižgača, ki spreminja svet na bolje.

 

 

Zadnji dosežek mračnih vladarjev Kliničnega centra je vložitev odškodninske tožbe proti dr. Mrevljetu v višini 100.000 evrov. Ne samo da gre za precedenčni primer pri nas, pač pa je nora tudi zahtevana odškodnina. Poznavajoč delovanje tega sistema sem prepričan, da gre za dejanje iz obupa in da je tožba vložena pod pritiskom oziroma na zahtevo. Odškodninska tožba, ki nekomu očita, da je škodoval ugledu neke institucije s tem, ko je kritično opisoval razmere v njej, opozarjal na anomalije, nezakonitosti in sporne prakse, je absudna. Česa takšnega Slovenija še ni doživela. Reakcije so zato tolikanj burnejše. Kliničnemu centru - tj. tistim posameznikom, ki so zaslužni za vložitev te tožbe - se bo vse skupaj vrnilo kot bumerang. Iz Mrevljeta so pravkar naredili mučenika, sebe pa postavili na napačno stran zgodovine. UKCL poskuša po vseh svojih spodrsljajih, škandalih in vrsti spornih odločitev uničiti človeka, ki se je kot zdravnik javno izpostavil in več let razkrival "okostnjake v omari" svojega nekdanjega delodajalca, ker sta mu tako narekovali vest in Hipokratova prisega. Dr. Mrevlje je kot lik dr. Wiganda v biografski drami The Insider, kjer se glavni junak bori z ameriško tobačno industrijo, v kateri lažejo kadilcem, manipulirajo z javnostjo, predvsem pa grozijo svojim bivšim sodelavcem, ki so se odločili razkriti resnico medijem, in poskušajo brutalno lobirati pri medijskih lastnikih, da bi njegovih razkritij ne bi objavili.

 

Koliko klicev lahko pričakujem po tem uredniškem komentarju, gospodje?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.174
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.192
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.253
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.071
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.493
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.103
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.476
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.616
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 618