Komentar

Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!

Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se globoko zarezale v umetniško zavest prejšnjega stoletja. Geste so postale pomembnejše od umetnin samih. V njih smo prepoznali avantgardne vektorje, ki so se prepletli v statično vzdržno konstrukcijo stilnega krova. Umetniki svojih gest niso zasnovali antagonistično proti okolju, ampak so z njim spletli dinamično ravnotežje.  Predvsem so skupaj z umetniškimi metodami oblikovali stilne -izme XX. stoletja, na katere se še danes referiramo. Komentiral bom dve takšni generalni gesti, ki pripadata različnim geografskih reliefom.

21.09.2019 22:06
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Anton Podbevšek   Novo mesto   Človek z bombami   avantgardizem   Kazimir Malevič   Sputnik   Suprematizem   Dmitri Dragun   Boris Grojs

Vedno znova me razžalosti, ko javnost misli, da umetniki proizvajamo odvečne, nepraktične predmete. Redko ali pa skoraj nikoli ne pomislijo, da naši predmeti lahko preživijo tisočletja, praktični izdelki človeštva pa hitro izginejo, takoj po uporabi se znajdejo na smetišču.

Prihodnje leto se bomo 15. septembra 2020 spominjali stote obletnice novomeške pomladi. Vodil jo je takrat dvaindvajsetletni pesnik Anton Podbevšek: oči strmeče / dvajsetega stoletja mrličev / so se začele zavedati hipnotizma mehanizma. Bil je edini upoštevnaja vreden sledilec milanskega mladinskega futurističnega gibanja na Slovenskem. Podbevšek je avtor pesniške zbirke Človek z bombami. Brez večjih težav je s svojima tovarišema Miranom Jarcem in Božidarjem Jakcem v provincialnem mestecu z lepim imenom Novo mesto izzval avantgardistično slavje in istočasno nelagodje. Novomeško umetniško pomlad bom kometiral prihodnji teden.

 

Ne morem se upreti samemu sebi: etimologija besede mesto izhaja / prva verzija: iz moiHto, tisto kar pripada zakoličenemu ozemlju, kar je lahko tvorba iz ide. moitHo - kol. Druga možna razlaga pa izhaja iz baze meitH, prebivališče. Seveda - mejstu - Novu mejstu!

 

V letu 2020 se bomo spominjali stoletnice izida temeljnega teksta novoveške umetnosti z naslovom Suprematizem. Kazimir Malevič ga je izoblikoval in objavil v Vitebsku 15. decembra leta 1920. S tekstom Suprematizem je sprožil optimalno projekcijo na horizont XXI. stoletja: Če je vsaka oblika izraz utilitaristične popolnosti, potem suprematistična oblika ni nič drugega kot znak dokončne utilitaristične moči konkretnega sveta prihodnosti. Tako se nam bo leta 2020 prikazal konkreten svet prihodnosti. Leta 2020 bo v Amsterdamu, v Stedeljik muzeju organizirana velika razstava, posvečena stoletnici izida teksta Suprematizem.

 

Za Kazimirja Maleviča je bilo pomembno le tisto, kar se bo šele iz njegove teorije ali njegove umetniške abstrakcije izoblikovalo v prihodnosti. Tako v njegovi radikalni gesti prepoznamo prelomna izhodišča kozmonavtskega realizma. V tekstu vidimo Malevičev prehod iz supra umetniških stanj v polje resničnosti: lahko bi rekli, da bo supramatističen stroj monoliten, brez omejitev. Njegovi vzvodi bodo izdelani iz vseh elementov, podobno kot zemeljska obla, ki vsebuje življenje v svoji popolnosti. Pri gradnji prvega umetnega satelita Sputnik je njegov konstruktor Sergej Pavlovič Koroljov intuitivno izrekel svojemu sodelavcu Mihailu Klavdeviču Tikhonaravovu enostavno misel: Naš umetni satelit naj bo krogla, podobna obliki Zemlje. Ko gledamo Malevičeve umetnine, prvič vstopamo v realno kozmifikacijo umetnosti. Gledamo pričetek nove civilizacijske etape, v njej prepoznamo kozmistično-kozmonavtsko naracijo.

 

Danes bom komentiral prvo izdajo Malevičevega kataloga UNOVIS, z naslovom Suprematizem, ki je bil opremljen s štiriintridesetimi slikami. Poglejmo v nujnost XXI. stoletja: umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje! Leta 2018, smo postgravitacijski umetniki izdali posebne vrste reprint z naslovom 1920-2020 / Moskva-Ljubljana. Reprint je imel neobičajno predzgodovino: Na naše simpozijsko povabilo ob stoštiridesetletnici rojstva Kazimirja Maleviča se je odzval tudi dr. Dmitri Konstantinovič Dragun. Ta je leta 1968, med tem ko je pripravljal svojo doktorsko disertacijo iz strojnih znanosti po spletu okoliščin dobil v roke v knjižnici V. I. Lenina Malevičev tekst z naslovom Suprematizem. Ker mu v knjižnici niso dovolili izposoje tiskovine na dom, jo je v čitalnici vestno prepisoval in jo doma pretipkaval. Tako je na koncu lastoročno izdelal deset zveščičev samizdata Malevičevega teksta, mi pa smo izdelali Dragunov reprint. Naj poudarim dejstvo, da je Dmitri Konstatinovič Dragun danes podpredsednik Ruske akademije kozmonavtike.

 

Prav zanima me, kako je Dimitri Dragun takrat razumel Malevičev stavek: Pri delu s Suprematizmom sem odkril, da njegove oblike nimajo nič skupnega s tehnologijo na zemljskem površju. Malevič nadaljuje: Ekonomija je stolp, s katerega človek opazuje in proučuje pojave predmetnega sveta. Seveda, tudi zato prepoznamo Malevičevo zmagoslavje v brezpredmetnem svetu.

 

Tukaj nastopi prelom: umetnik proizvaja tisto, kar planetarne tehnologije ne zmorejo, transhistorične tranzite. Tudi zato so suprematisti popolnoma opustili individualizacijo človeškega obraza, tudi zato postgravitacijski umetniki informiramo svet s substitucijskimi znaki igralcev, znake pa smo vpeli v umetniški sistem: oblika jasno odraža dinamično stanje in kakor da kaže letalu pot v vesolje, vendar ne z uporabo motorja in nerodnih, obupno skonstruiranih strojev, marveč s harmnoničnim vključevanjem oblike v naravno delovanje, upoštevaje medsebojni magnetizem, da lahko potem novo obliko sestavljajo naravni elementi narvnih sil, obliko, ki zato ne bo terjala motorjev, kril, koles ali goriva.

 

Seveda izhodišče je vedno znova univerzalno; aktualen človeški obraz, ki zastopa posamično ali kolektivno smer gibanja. Umetniškega gibanja. Vedno znova me razžalosti, ko javnost misli, da umetniki proizvajamo odvečne, nepraktične predmete. Redko ali pa skoraj nikoli ne pomislijo, da naši predmeti lahko preživijo tisočletja, praktični izdelki človeštva pa hitro izginejo, takoj po uporabi se znajdejo na smetišču. Geste nove umetnosti in nove filozofije pa vzpostavljajo nov svetovni red. Umetnost je vedno radikalna redukcija. Pri tem pa paradoksalno dokazuje, da se meterialnosti in časa ne da na noben način izničiti. Ravno umetniški predmeti,dokazujejo obstoj materialnosti, stili pa čas.

 

Pomemben poudarek: na podoben način kot zapiše Bulgakov, da rokopisi ne gorijo, tako tudi Malevič dokazuje, da nobene slike ni mogoče stabilizirati v večnosti, istočasno pa da se je ne da niti uničiti. Osrednji pomen umetnosti vidimo v njenih energetskih vektorjih vplivanja, ki se prepletejo v stil! 

 

Po besedah Maleviča duhovniki in inženirji niso sposobni odpreti obzorja resnici, ker ne morejo opustiti svoje neverjetne težnje po popolnosti. Ne morejo se soočiti z lastno nepopolnostjo in neuspehom kot determiniranostjo. Umetniki z lahkoto sprejmemo, da nam čas vse pokrade. Že naslednja generacija pa nas odreši naše nepopolnosti s spominjanjem. Navkljub temu, da Malevič ne prisega na preteklost in prihodnost, ker meni, da so v vseh smereh posejane razvaline, prisega na umetniško generiranje. Tudi zato so pomembene stoletnice umetniškega spominjanja. Ni napredka, je samo razvoj!

 

Današnji komentar bom zaključil z besedami erudita Borisa Grojsa:

 

"Malevič nam pokaže, kaj pomeni biti umetnik revolucionar; pomeni neposreden vstop v univerzalen materialen pretok časa, ki uničuje vse začasne politične in estetske ureditve. Ponavadi cilj razumemo kot spremembo iz obstoječega slabega reda v nov dober red, revolucionarna umetnost pa opusti vse cilje in vstopi v neteološki, neskončnen proces, ki ga umetniki na noben način nočejo zaključiti s koncem."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
2
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.873
02/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.670
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.848
04/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.075
05/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.782
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.216
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.782
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.856
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.176
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.515