Komentar

Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!

Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se globoko zarezale v umetniško zavest prejšnjega stoletja. Geste so postale pomembnejše od umetnin samih. V njih smo prepoznali avantgardne vektorje, ki so se prepletli v statično vzdržno konstrukcijo stilnega krova. Umetniki svojih gest niso zasnovali antagonistično proti okolju, ampak so z njim spletli dinamično ravnotežje.  Predvsem so skupaj z umetniškimi metodami oblikovali stilne -izme XX. stoletja, na katere se še danes referiramo. Komentiral bom dve takšni generalni gesti, ki pripadata različnim geografskih reliefom.

21.09.2019 22:06
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Anton Podbevšek   Novo mesto   Človek z bombami   avantgardizem   Kazimir Malevič   Sputnik   Suprematizem   Dmitri Dragun   Boris Grojs

Vedno znova me razžalosti, ko javnost misli, da umetniki proizvajamo odvečne, nepraktične predmete. Redko ali pa skoraj nikoli ne pomislijo, da naši predmeti lahko preživijo tisočletja, praktični izdelki človeštva pa hitro izginejo, takoj po uporabi se znajdejo na smetišču.

Prihodnje leto se bomo 15. septembra 2020 spominjali stote obletnice novomeške pomladi. Vodil jo je takrat dvaindvajsetletni pesnik Anton Podbevšek: oči strmeče / dvajsetega stoletja mrličev / so se začele zavedati hipnotizma mehanizma. Bil je edini upoštevnaja vreden sledilec milanskega mladinskega futurističnega gibanja na Slovenskem. Podbevšek je avtor pesniške zbirke Človek z bombami. Brez večjih težav je s svojima tovarišema Miranom Jarcem in Božidarjem Jakcem v provincialnem mestecu z lepim imenom Novo mesto izzval avantgardistično slavje in istočasno nelagodje. Novomeško umetniško pomlad bom kometiral prihodnji teden.

 

Ne morem se upreti samemu sebi: etimologija besede mesto izhaja / prva verzija: iz moiHto, tisto kar pripada zakoličenemu ozemlju, kar je lahko tvorba iz ide. moitHo - kol. Druga možna razlaga pa izhaja iz baze meitH, prebivališče. Seveda - mejstu - Novu mejstu!

 

V letu 2020 se bomo spominjali stoletnice izida temeljnega teksta novoveške umetnosti z naslovom Suprematizem. Kazimir Malevič ga je izoblikoval in objavil v Vitebsku 15. decembra leta 1920. S tekstom Suprematizem je sprožil optimalno projekcijo na horizont XXI. stoletja: Če je vsaka oblika izraz utilitaristične popolnosti, potem suprematistična oblika ni nič drugega kot znak dokončne utilitaristične moči konkretnega sveta prihodnosti. Tako se nam bo leta 2020 prikazal konkreten svet prihodnosti. Leta 2020 bo v Amsterdamu, v Stedeljik muzeju organizirana velika razstava, posvečena stoletnici izida teksta Suprematizem.

 

Za Kazimirja Maleviča je bilo pomembno le tisto, kar se bo šele iz njegove teorije ali njegove umetniške abstrakcije izoblikovalo v prihodnosti. Tako v njegovi radikalni gesti prepoznamo prelomna izhodišča kozmonavtskega realizma. V tekstu vidimo Malevičev prehod iz supra umetniških stanj v polje resničnosti: lahko bi rekli, da bo supramatističen stroj monoliten, brez omejitev. Njegovi vzvodi bodo izdelani iz vseh elementov, podobno kot zemeljska obla, ki vsebuje življenje v svoji popolnosti. Pri gradnji prvega umetnega satelita Sputnik je njegov konstruktor Sergej Pavlovič Koroljov intuitivno izrekel svojemu sodelavcu Mihailu Klavdeviču Tikhonaravovu enostavno misel: Naš umetni satelit naj bo krogla, podobna obliki Zemlje. Ko gledamo Malevičeve umetnine, prvič vstopamo v realno kozmifikacijo umetnosti. Gledamo pričetek nove civilizacijske etape, v njej prepoznamo kozmistično-kozmonavtsko naracijo.

 

Danes bom komentiral prvo izdajo Malevičevega kataloga UNOVIS, z naslovom Suprematizem, ki je bil opremljen s štiriintridesetimi slikami. Poglejmo v nujnost XXI. stoletja: umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje! Leta 2018, smo postgravitacijski umetniki izdali posebne vrste reprint z naslovom 1920-2020 / Moskva-Ljubljana. Reprint je imel neobičajno predzgodovino: Na naše simpozijsko povabilo ob stoštiridesetletnici rojstva Kazimirja Maleviča se je odzval tudi dr. Dmitri Konstantinovič Dragun. Ta je leta 1968, med tem ko je pripravljal svojo doktorsko disertacijo iz strojnih znanosti po spletu okoliščin dobil v roke v knjižnici V. I. Lenina Malevičev tekst z naslovom Suprematizem. Ker mu v knjižnici niso dovolili izposoje tiskovine na dom, jo je v čitalnici vestno prepisoval in jo doma pretipkaval. Tako je na koncu lastoročno izdelal deset zveščičev samizdata Malevičevega teksta, mi pa smo izdelali Dragunov reprint. Naj poudarim dejstvo, da je Dmitri Konstatinovič Dragun danes podpredsednik Ruske akademije kozmonavtike.

 

Prav zanima me, kako je Dimitri Dragun takrat razumel Malevičev stavek: Pri delu s Suprematizmom sem odkril, da njegove oblike nimajo nič skupnega s tehnologijo na zemljskem površju. Malevič nadaljuje: Ekonomija je stolp, s katerega človek opazuje in proučuje pojave predmetnega sveta. Seveda, tudi zato prepoznamo Malevičevo zmagoslavje v brezpredmetnem svetu.

 

Tukaj nastopi prelom: umetnik proizvaja tisto, kar planetarne tehnologije ne zmorejo, transhistorične tranzite. Tudi zato so suprematisti popolnoma opustili individualizacijo človeškega obraza, tudi zato postgravitacijski umetniki informiramo svet s substitucijskimi znaki igralcev, znake pa smo vpeli v umetniški sistem: oblika jasno odraža dinamično stanje in kakor da kaže letalu pot v vesolje, vendar ne z uporabo motorja in nerodnih, obupno skonstruiranih strojev, marveč s harmnoničnim vključevanjem oblike v naravno delovanje, upoštevaje medsebojni magnetizem, da lahko potem novo obliko sestavljajo naravni elementi narvnih sil, obliko, ki zato ne bo terjala motorjev, kril, koles ali goriva.

 

Seveda izhodišče je vedno znova univerzalno; aktualen človeški obraz, ki zastopa posamično ali kolektivno smer gibanja. Umetniškega gibanja. Vedno znova me razžalosti, ko javnost misli, da umetniki proizvajamo odvečne, nepraktične predmete. Redko ali pa skoraj nikoli ne pomislijo, da naši predmeti lahko preživijo tisočletja, praktični izdelki človeštva pa hitro izginejo, takoj po uporabi se znajdejo na smetišču. Geste nove umetnosti in nove filozofije pa vzpostavljajo nov svetovni red. Umetnost je vedno radikalna redukcija. Pri tem pa paradoksalno dokazuje, da se meterialnosti in časa ne da na noben način izničiti. Ravno umetniški predmeti,dokazujejo obstoj materialnosti, stili pa čas.

 

Pomemben poudarek: na podoben način kot zapiše Bulgakov, da rokopisi ne gorijo, tako tudi Malevič dokazuje, da nobene slike ni mogoče stabilizirati v večnosti, istočasno pa da se je ne da niti uničiti. Osrednji pomen umetnosti vidimo v njenih energetskih vektorjih vplivanja, ki se prepletejo v stil! 

 

Po besedah Maleviča duhovniki in inženirji niso sposobni odpreti obzorja resnici, ker ne morejo opustiti svoje neverjetne težnje po popolnosti. Ne morejo se soočiti z lastno nepopolnostjo in neuspehom kot determiniranostjo. Umetniki z lahkoto sprejmemo, da nam čas vse pokrade. Že naslednja generacija pa nas odreši naše nepopolnosti s spominjanjem. Navkljub temu, da Malevič ne prisega na preteklost in prihodnost, ker meni, da so v vseh smereh posejane razvaline, prisega na umetniško generiranje. Tudi zato so pomembene stoletnice umetniškega spominjanja. Ni napredka, je samo razvoj!

 

Današnji komentar bom zaključil z besedami erudita Borisa Grojsa:

 

"Malevič nam pokaže, kaj pomeni biti umetnik revolucionar; pomeni neposreden vstop v univerzalen materialen pretok časa, ki uničuje vse začasne politične in estetske ureditve. Ponavadi cilj razumemo kot spremembo iz obstoječega slabega reda v nov dober red, revolucionarna umetnost pa opusti vse cilje in vstopi v neteološki, neskončnen proces, ki ga umetniki na noben način nočejo zaključiti s koncem."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
1
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
15
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,400
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,473
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,662
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,268
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,123
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,446
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,072
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,099
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,115
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,117