Da je vodilni menedžment Adrie Airways v zadnjih nekaj letih ravnal v nasprotju z vsemi pravili letalske stroke, smo natančno argumentirali v obširni analizi, ki smo jo pod naslovom Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo (vir) že 10. julija letos objavili na portalu+, njen avtor pa je bil ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić. Že na začetku poletja je bilo torej jasno, da je Adria "mrtvec na aparatih" in da takšno stanje ne more več dolgo trajati. Resda je nemško vodstvo "slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika" vmes na vsak način poskušalo izsiliti finančno pomoč države, vendar se ne premier Marjan Šarec ne vodstvo Slovenskega državnega holdinga (začuda) niso pustili omehčati. Da bodo Nemci za pridobitev državne pomoči - kar bi bilo glede na evropsko zakonodajo tako ali tako hudo problematično - uporabili tudi najbolj podle trike, najbrž nihče ni pričakoval. A kdor je pozorno prebral Ščurićevo analizo Adrie Airways in še nekaj člankov, ki smo jih v zadnjem letu o družbah, ki se skrivajo za lastništvom Adrie, objavili na našem portalu, ga obnašanje nemških menedžerjev ne bi smelo presenetiti.

Priznam, da me blazno zanima, kdo so pravi lastniki Adrie. Je možno, da so med njimi tudi Slovenci, da gre vsaj deloma za "umazan" denar iz tranzicijskih malverzacij, ki se je na ta način "vrnil"? Ta teza sicer ni čisto nemogoča, vendar ima eno veliko pomanjkljivost. Namreč - zakaj bi nekdo investiral denar v firmo, ki jo potem v samo nekaj letih - hote ali nehote - uniči? (Razen če mu kdo plača za to. Recimo konkurenca.) Je lahko kdo res tako nesposoben? Morda je šlo za prehud pohlep, ki ga letalski trg, na katerem se Adria ni najbolje znašla že v časih, ko je bila v državni lasti, ne prenese? 

Da bi prišli do kakšnega pametnega odgovora, si z imeni tretjerazrednih nemških menedžerjev in Adriinih kvazilastnikov - eden se celo pojavlja v dokumentih, ki razkrivajo lastnike iz davčnih oaz - ne moremo kaj prida pomagati. Ta imena namreč ničesar ne povedo, so kot statisti v filmu, nujni, da lahko glavni igralci opravijo svoje delo. Morda se tu bližamo bolj realnemu scenariju; kaj pa če je šlo pri uničenju Adrie Airways za t.i. črno operacijo ene izmed vodilnih evropskih letalskih družb, ki ima v regiji, kjer je desetletja kraljevala Adria Airways, svoje interese in jo takšna lokalna konkurenca neizmerno moti. Ali je možno, da je bil nakup Adrie za nekaj sto tisoč evrov (!) s strani nekakšnih slamnatih lastnikov za konkurenco v bistvu najcenejši način, kako postopoma likvidirati Adrio? Kajti po prodaji domnevno nemškemu skladu 4K se je dogajalo prav to: Adria je začela počasi, a vztrajno padati ... dokler ni dosegla točke, v kateri se nahaja danes. Point of no return, če parafraziramo v jeziku pilotov.

Dejstva, ki jih lahko na kratko povzamemo, so sledeča: Adrie Airways ni več možno rešiti, njen stečaj je neizogiben. To sicer še ne pomeni nujno tudi njenega uničenja oziroma prenehanja obstoja kot blagovne znamke, je pa vsekakor možno, da od Adrie ne bo ostalo drugega kot tisti stari DC-6 na Brniku. Propad Adrie bo vsaj kratkoročno seveda zelo prizadel tudi promet na ljubljanskem letališču, ki je že sedaj edino letališče v regiji, ki beleži staganacijo ali komaj opazno rast, medtem ko imajo ostala letališča izjemne trende rasti (da je Ljubljano prehitela celo Priština, pove vse). Za slovenski turizem in tudi siceršnjo prometno povezanost s svetom je konec Adrie zagotovo slaba novica, saj je bila slovenska prestolnica že doslej prometno skoraj odrezana od nekaterih ključnih evropskih centrov, kaj šele izvenevropskih središč.

Na nek način me propad Adrie Airways spominja na usodo in dinamiko te države. Počasi, a vztrajno drsimo navzdol, z vsako vlado je slabše, negativna selekcija se krepi, k odločanju so prepuščeni ljudje brez slehernega občutka za državo, državljane in zdravo mero. Adria je po spremembi lastništva, ko je država prenehala pokrivati njeno izgubo, pod novim lastnikom relativno hitro propadla. Država propada počasneje, vendar vseeno propada. Že pred kratkim sem ponovil svoj stavek izpred nekaj let, ki se nanaša na dvom, da bo Slovenija čez 10 ali 20 let še obstajala. Vem, da izpade katastrofično ali celo malce čudaško, saj takšnih besed v drugih medijih ne boste našli, vendar se bojim, da imam prav. S takšnim načinom upravljanja države, s takšno kadrovsko zasedbo ne bomo prišli daleč. Pa je Sloveniji, če jo za hip primerjamo z nekdanjimi sopotnicami v projektu SFRJ, ves čas tako dobro kazalo, morda je manjkalo le nekaj malega, droben korak naprej, tisti usodni momentum, nujen za formiranje družbe (nacije) v resno, urejeno državo, ki bi ga Slovenija potrebovala, da bi se za vedno odlepila od Balkana ... a je zmanjkalo, za malenkost nam je ušlo in zdaj lahko gledamo, kako drsimo nazaj, opazujemo propad Adrie Airways in ob tem sami sebe prepričujemo, da se državi kaj takšnega ne more zgoditi.