Komentar

Pahor, Šarec in intelektualci

Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam spada Slovenija; kaj hoče in kaj more doseči na mednarodnem prizorišču. Naj si politiki in levičarski intelektualci mislijo, kar hočejo: Slovenija se je trideset let nazaj odločila, da bo opustila jugoslovansko neuvrščeno politiko, vsaj petnajst let nazaj pa se je odločila, da bo upoštevala politiko Evropske unije in Nata.

23.09.2019 23:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Borut Pahor   Bled   odstop   Slavko Splichal   Boris Vezjak   intelektualci   Marjan Šarec   Ajdovščina   Primorska

Foto: Mediaspeed

Intelektualci, če naj zaslužijo svoje ime, morajo med oportunostjo in zgodovinsko resnico izbrati slednjo.

Po ustanovitvi prvih slovenskih demokratičnih strank, tik pred padcem Berlinskega zidu in tako rekoč pred pragom slovenske državnosti sem objavil knjigo Slovenski intelektualci od vojaške do civilne družbe, v kateri sem opisal obračune zagovornikov (jugoslovanske, komunistične) oblasti, kot sta bila na primer Boris Ziherl in Edvard Kardelj, z oporečniki, kot so bili na primer Edvard Kocbek, Dušan Pirjevec, Taras Kermauner in "novorevijaši". Prve sem prosto po Gramsciju imenoval "organski intelektualci", druge pa "avtonomni intelektualci". V moji tedanji bolj ali manj shematični razporeditvi so prvi predstavljali vojaško, drugi pa civilno družbo.

 

Leta 1990 se je zgodil paradoks: predstavniki civilne družbe so prevzeli oblast, predvsem vlado, nakar so v vrtinčenju ob koncu hladne vojne ustanovili slovensko državo. Vsaka država, tudi neodvisna in samostojna Slovenija, je potrebovala policijo, vojsko, diplomacijo itn., kar pomeni, da so se ustanoviteljev države dotaknile nekatere lastnosti, ki so bile nekoč značilne za vojaško družbo. Pravim "dotaknile", ker so bili ustanovitelji slovenske države pri trdih državnih poslih neizkušeni in - kar je značilno za avtonomne intelektualce - popustljivi in omahljivi. Kot je znano, nova oblast ni uvedla oz. izvedla lustracije. Na neki način je bilo kratko (dveletno) trajanje Demosove / Peterletove vlade povezano z omenjenimi pomisleki avtonomnih intelektualcev. Ti pomisleki so po drugi strani prispevali k relativno visoki kakovosti vladanja med letoma 1990 in 1992. Tega se je zavedal naslednji predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je praviloma skrbel za ravnotežje med LDS in tradicijo / osebnostmi iz prve demokratične vlade.

 

Medtem ko so se predstavniki civilne družbe in avtonomni intelektualci sprijaznili z Drnovškovim sožitjem, to ni veljalo za organske intelektualce iz vojaške (Tuđman je uporabljal izraz "jugo-komunističke") družbe. Po porazu LDS leta 2004 in vrnitvi Demosa, ki sta ga takrat utelešala Zbor za republiko in Janez Janša, je med organskimi intelektualci završalo. Motilo jih je, da so dosežki v zvezi z vstopanjem v EU in Nato, uvedbo evra, predsedovanjem OVSE in priključitvijo schengenu pristali v naročju pomladnih strank. Zavrelo je jeseni leta 2007, ko sta novinarja Šurc in Zgaga - v trenutku, ko se je vlada pripravljala na predsedovanje Evropske unije - sestavila "Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji", za katero sta zbrala 571 podpisov, čeprav so bili med njimi tudi podpisi sodelavcev Cicibana. Konec leta 2007 je potem Janševa vlada v parlamentu dosegla zaupnico, kot drobno maščevanje pa se je (januarja 2008, v času, ko je bil veleposlanik v ZDA Samuel Žbogar) v slovenskem in srbskem tisku pojavila washingtonska depeša. Namen nepooblaščene objave internega dokumenta MZZ je bilo dokazovanje vdanosti slovenske vlade ameriškemu gospodarju. Depeša je - zaradi simpatij do Kosovega - povzročila razdejanje slovenskega veleposlaništva v Beogradu.

 

 

2.

 

Za intelektualce naj bi bilo značilno nasprotovanje oblastnim oz. vladajočim ustanovam. Za organske intelektualce to ne velja, saj so praviloma zagovorniki levo-sredinskih in nasprotniki desno-sredinskih strank ne glede na njihov položaj v vladi ali zunaj nje. Tako - glede na pogostost in visoko obstojnost levih vlad - najbolj napadajo opozicijo. Po letu 2008 so priskrbeli "intelektualno" opremo za afero Patria, najbolj pa so se seveda angažirali pri rušenju druge Janševe vlade v letu 2012. Navdihnili so "mariborsko vstajo" in pregon župana Kanglerja, ustanovili "koordinacijo kulturnih organizacij Slovenije" (KOKS) itn. Pred predsedniškimi volitvami se je oktobra 2017 z izjavo "Zakaj Pahor ni primerna izbira za predsednika republike" oglasila skupina 34 intelektualcev, na čelu katere je bil mariborski intelektualec Boris Vezjak, v njej pa sta se znašla tudi dva znana zgodovinarja: Božo Repe in Jože Pirjevec [1]. Po volitvah junija 2018 se je pojavila izjava "intelektualcev", ki so stranke LMŠ, SMC, SD, Levica, SAB in Desus spodbudili k oblikovanju levosredinske koalicije (19. junija 2018) [2]. Šlo je za izključevanje strank in osebnosti "slovenske pomladi". Konec leta 2018 je svoje društvo Akademija za družbeno odgovornost ustanovila "skupina intelektualcev" pod vodstvom (evroposlanca z liste SD) Milana Brgleza in s člani, kot so (bivši rektor ljubljanske univerze) Ivan Svetlik, Rado Bohinc in Niko Toš. Namen društva naj bi bilo opozarjanje na družbeno odgovorno ravnanje. Pred nekaj dnevi - na dan napada Al Kajde na stolpnici Svetovnega trgovinskega središča, torej 11. septembra 2019 - pa se je pojavilo pismo javnosti, ki ga je napisalo 28 slovenskih intelektualcev, med njimi Slavko Splichal, Boris Vezjak, Svetlana Slapšak, Niko Toš, Maca Jogan, Vlado Miheljak in Rudi Rizman [3].

 

Kot je mogoče razbrati iz pisma, se Splichalova skupina istoveti z uradno vladno politiko Marjana Šarca in Mira Cerarja, ogorčena pa je nad predsednikom republike Borutom Pahorjem. "Predsednik republike Borut Pahor", pišejo Splichalovi, "si je minuli teden na blejskem strateškem forumu privoščil neprimerno, nerazumno, ksenofobno ter za Slovenijo objektivno politično in diplomatsko izjemno škodljivo izjavo, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU".

 

Splichalovih osemindvajset Pahorja, ki ga primerja s Trumpom, Johnsonom in Salvinijem, poziva k odstopu, če pa ne bi odstopil, poziva državni zbor, da zoper njega sproži ustavno obtožbo, češ da je z izjavo na Bledu prekoračil svoje pristojnosti, ki so mu dane z ustavo. Takole pišejo:

 

"S tem ni le zanikal svoje poprej izražene podpore evropski perspektivi Turčije, ampak je tudi močno presegel svoje pristojnosti predsednika republike in članice EU. Obenem se je ponovno izkazal za povsem neverodostojnega politika, ki ne more biti deležen zaupanja slovenskih državljank in državljanov, evropskih in mednarodnih partnerjev. Ne nazadnje zaloputnjena vrata EU spodbujajo tudi vzpon avtoritarizma v državah, ki izgubljajo evropsko perspektivo… 

 

Morda to prispeva k vse manjši verodostojnosti slovenske zunanje politike? Če da, pričakovano in upravičeno. Morda (tudi) zaradi takih stališč Slovenija ni dobila mesta komisarja za širitev v Evropski komisiji? Če da, pričakovano in upravičeno ..."

 

Gre za paradoksalno pisanje, ki (kljub Šarčevemu pozivu k enotnosti v Ajdovščini) vnaša razdor med najvišja predstavnika iste države. Vprašanje je, če Splichala v resnici zanimata Turčija in Ukrajina, saj je slovenska polemika o njiju zanju in za Evropo vihar v kozarcu vode. Splichalove pisce bolj kot Turčija ali Ukrajina vznemirja Pahorjeva podpora (in vladna brezbrižnost do) Pobude treh morij, ki vidi Slovenijo v družbi z baltskimi in črnomorskimi državami, s Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko in Hrvaško.

 

 

3.

 

V zvezi s članstvom Turčije v EU imam v spominu pariški pogovor med nekdanjima predsednikoma Drnovškom in Chiracom aprila 2001. Francoski predsednik je pripovedoval o nesporazumih med francoskimi javnimi ustanovami in muslimanskimi priseljenci, ki so prihajali večinoma iz severne Afrike. Osebno naj bi nasprotoval članstvu Turčije v EU, vendar ga je pri tem zadrževalo prijateljstvo z namškim kanclerjem Schröderjem, ki je evropsko članstvo velike muslimanske države - zaradi velikega števila Turkov in turških volivcev v Nemčiji - podpiral.

 

Danes je položaj drugačen zaradi avtoritarne politike turškega predsednika, vendar niti ta za članstvo v EU ne more biti usodna. Za članstvo v EU je treba izpolniti določene politične in gospodarske pogoje. Razmerje med Turčijo in Evropsko unijo je posebno zapleteno, ker Turčija po dogovoru z Nemčijo na svojem ozemlju zadržuje veliko število beguncev in migrantov. Razlogov za previdnost v izjavah je potemtakem veliko, realističen pristop pa seveda vodi k izjavam, kot je bila Pahorjeva. O tako velikanski spremembi v EU bodo s soglasjem odločale vse članice, med katerimi bo vsekakor odločilno mnenje Nemčije in Francije. Glede Ukrajine je stvar zapletena na drugačen način. Ukrajina seveda pričakuje podporo članic EU, tudi Slovenije, kot Sahara dežja. Vendar je že spet potrebno realistično oceniti, katera politika bi bila za Ukrajino najbolj koristna. Njen položaj se je zaostril zaradi njenih evropskih ambicij, ki so bile precej drastično zaustavljene s strani Putinove Rusije. V ospredju problematike se že spet pojavlja Nemčija s svojimi energetskimi potrebami in političnimi tradicijami, ki segajo v 20. in celo v 19. stoletje. Ukrajina bo po vsem videzu nekaj prihodnjih let napredovala v evropski smeri, ne da bi dosegla polno članstvo.

 

Nekaj povsem drugega je odnos Splichalovih privržencev do vlade Marjana Šarca, ki vsebuje še najmanj tri adute slovenske zunanje politike: Karla Erjavca, Alenko Bratušek in Mira Cerarja. Pravi nasprotniki slovensko-ukrajinskega prijateljstva so moskovski romarji, ki jih je prevzela ideja o ruski jedrski elektrarni. Slovenska zunanja politika je kajpada obremenjena še z marsičim: ne zna si odgovoriti na strateška vprašanja, predvsem na vprašanje, koliko velja, koliko tehta, kaj lahko k Evropski uniji prispeva Slovenija? Kako po eni strani zaustaviti drsenje v neprepoznavnost in kako po drugi strani odpraviti nelagodnost partnerjev zaradi brezbrižnosti do ZDA in nagibanja k Rusiji? Slovenska vlada ne zna pojasniti, zakaj je za komisarja Evropske komisije izbrala ravno Janeza Lenarčiča in kaj za Slovenijo pomeni resor "krizno upravljanje"? Kako odgnati (predvsem medijske) predsodke glede povezovanja z vzhodnimi / novimi članicami EU (od Baltika do Črnega morja in Jadrana)? Kako se čim prej znebiti fiksne ideje, da je Slovenija svetilnik demokracije v morju nedemokratičnih, populističnih, desničarskih režimov?

 

V zvezi s tem si je treba ogledati najnovejši nastop predsednika vlade Šarca na primorski proslavi v Ajdovščini (14. septembra 2019). Predsednik vlade se mora seveda zavedati, kaj govori. Šarčevega vzhičenega poudarjanja enotnosti (tudi zaradi vsiljive scenografije s komunističnimi simboli) ni mogoče razumeti drugače kot obujanje jugoslovanske ideologije (bratstva in enotnosti), komunistične revolucije in enopartijskega sistema. Ocenjevanje proslave ob vrnitvi / priključitvi Primorske k matičnemu narodu seveda ni preprosto. Seveda ni ravno pametno povzdigovati pomena jugoslovanske enotnosti in pariške konference (1946). Že na versajski konferenci (1919) oz. v Rapallu (1920) je komaj "zedinjena" Jugoslavija relativno hitro popustila Italiji, ki si je za nagrado za sodelovanje na strani Antante vzela velik del slovenskega in hrvaškega ozemlja, ki je nekoč spadalo k Avstro-Ogrski. Tako kot cela Italija je bilo tudi "odrešeno" ozemlje s Trstom, Reko, Zadrom itn. podvrženo fašistični oblasti, ki je nad Slovenci in Hrvati izvajala etnično čiščenje. V času druge svetovne vojne so se Primorci resnično istovetili s partizani in komunisti, vendar je šlo predvsem za odpor do fašizma oz. za vojno proti silam Osi. Zavezniške politike pa niso režirali v Ljubljani, v Beogradu ali v Jajcu, ampak v Londonu (kjer je delovala uradna jugoslovanska vlada, ki je imela zadržke do komunistov), v Moskvi in v Washingtonu. Kljub Titovim koncesijam do Sovjetske zveze oz. Rdeče armade (ki je že jeseni 1944 osvobodila jugoslovansko prestolnico), ta zaveznica (celo po pripovedovanju Edvarda Kardelja) ni imela dovolj moči, da bi poskrbela za nekdaj samoumevni slovenski izhod na odprto morje. Molotov je Kardelju rekel, da "ne more imeti vsak okraj svojega morja"! Jugoslovanski in slovenski partizani so morali - v skladu s sklepi pariške konference (ki jo hvali Šarec) in na pritisk Anglo-Američanov - zapustiti Trst, da o Gorici ne govorimo. Zahodni zavezniki so Jugoslaviji dodelili večino nekdanjih italijanskih ozemeljskih pridobitev, prikrajšali pa so nas za eno poglavitnih slovenskih kulturnih središč, za slovenska pljuča (kot sta govorila Tavčar in Cankar), tj. za Trst. Komaj razlog za stoodstotno zadovoljstvo!

 

Problem je v tem, da Šarec rajši kot o koncu hladne vojne govori o koncu II. svetovne vojne. Leto 1945 je bilo za Primorce blagodejno; vendar so se osvobodili in združili s tistimi, ki so bili leta 1947 (oz. 1954) ostali zunaj jugoslovanskih meja, šele z vstopom Slovenije v EU in Nato. Zato je prav kakofonično zvenel tisti del Šarčevega govora, v katerem je kritiziral propad jugoslovanskih podjetij po osamosvojitvi rekoč, da je bil "nepotreben". Žal o tem spodrsljaju predsednika Šarca Splichalovi in Vezjakovi intelektualci molčijo, medtem ko mu ves čas svečo držita dva prominentna zgodovinarja, Repe in J. Pirjevec. Intelektualci, če naj zaslužijo svoje ime, morajo med oportunostjo in zgodovinsko resnico izbrati slednjo. Osemindvajseterica bi bila - namesto, da napada (ne brezgrešnega) Pahorja - poklicana, da spregovori o zapletenih problemih jugoslovanske revolucije in zgodovinskih dosežkih osamosvojitve.

  

________________

[1] Člani skupine 34 so bili dr. Boris Vezjak, dr. Svetlana Slapšak, dr. Slavko Splichal, dr. Božo Repe, dr. Ivan Kristan, dr. Jože Pirjevec, ddr. Rudi Rizman, dr. Milica Antić Gaber, dr. Vlado Miheljak, dr. Božidar Debenjak, dr. Maca Jogan, dr. Savin Jogan, dr. Srečo Dragoš, dr. Darja Zaviršek, dr. Niko Toš, dr. Vesna Leskošek, dr. Jana Rošker, dr. Darko Štrajn, dr. Renata Šribar, dr. Gorazd Kovačič, dr. Marjan Šimenc, dr. Milena Mileva Blažić, dr. Luka Omladič, dr. Miha Fošnarič, dr. Božidar Flajšman, dr. Vesna Mikolič, dr. Mitja Sardoč, dr. Zdenko Kodelja, dr. Urša Opara Krašovec, dr. Rajko Muršič, dr. Rado Riha, dr. Peter Simonič, dr. Boštjan Nedoh, dr. Stane Saksida.

 

[2] Skupino so sestavljali: Metka Mencin Čeplak, Božo Repe, Vlado Miheljak, Peter Klepec, Marko Milosavljević, Milica Antič Gaber, Marta Verginella, Rajko Muršič, Zdenko Kodelja, Darko Štrajn, Boris Vezjak, Tanja Rener, Rudi Rizman, Svetlana Slapšak, Igor Ž. Žagar, Niko Toš, Urša Opara Krašovec, Sabina Autor, Miha Fošnarič, Barbara Rajgelj, Marjan Šimenc, Jože Pirjevec, Darja Zaviršek, Renata Šribar, Karmen Klavžar, Božidar Flajšman, Valerija Vendramin in Gorazd Kovačič.

 

[3] Celotni seznam skupine 28 vsebuje naslednja imena: dr. Slavko Splichal, dr. Boris Vezjak, dr. Svetlana Slapšak, dr. Niko Toš, dr. Maca Jogan, dr. Vlado Miheljak, dr. Rudi Rizman, dr. Primož Šterbenc, dr. Vesna Mikolič, dr. Rajko Muršič, dr. Jože Vogrinc, dr. Milica Antić Gaber, dr. Mitja Sardoč, dr. Metka Mencin, dr. Zdenko Kodelja, dr. Božidar Flajšman, dr. Renata Šribar, dr. Pavel Zgaga, dr. Darko Štrajn, dr. Danijel Rebolj, dr. Bogomir Kovač, dr. Igor Koršič, dr. Tanja Rener, dr. Gorazd Kovačič, dr. Nenad Čuš Babič, dr. Gorazd Andrejč, dr. Anja Zalta, dr. Miha Fošnarič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.429
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.689
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.337
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.237
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.500
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.081
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.155
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.776
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 721
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.344