Komentar

Pahor, Šarec in intelektualci

Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam spada Slovenija; kaj hoče in kaj more doseči na mednarodnem prizorišču. Naj si politiki in levičarski intelektualci mislijo, kar hočejo: Slovenija se je trideset let nazaj odločila, da bo opustila jugoslovansko neuvrščeno politiko, vsaj petnajst let nazaj pa se je odločila, da bo upoštevala politiko Evropske unije in Nata.

23.09.2019 23:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Borut Pahor   Bled   odstop   Slavko Splichal   Boris Vezjak   intelektualci   Marjan Šarec   Ajdovščina   Primorska

Foto: Mediaspeed

Intelektualci, če naj zaslužijo svoje ime, morajo med oportunostjo in zgodovinsko resnico izbrati slednjo.

Po ustanovitvi prvih slovenskih demokratičnih strank, tik pred padcem Berlinskega zidu in tako rekoč pred pragom slovenske državnosti sem objavil knjigo Slovenski intelektualci od vojaške do civilne družbe, v kateri sem opisal obračune zagovornikov (jugoslovanske, komunistične) oblasti, kot sta bila na primer Boris Ziherl in Edvard Kardelj, z oporečniki, kot so bili na primer Edvard Kocbek, Dušan Pirjevec, Taras Kermauner in "novorevijaši". Prve sem prosto po Gramsciju imenoval "organski intelektualci", druge pa "avtonomni intelektualci". V moji tedanji bolj ali manj shematični razporeditvi so prvi predstavljali vojaško, drugi pa civilno družbo.

 

Leta 1990 se je zgodil paradoks: predstavniki civilne družbe so prevzeli oblast, predvsem vlado, nakar so v vrtinčenju ob koncu hladne vojne ustanovili slovensko državo. Vsaka država, tudi neodvisna in samostojna Slovenija, je potrebovala policijo, vojsko, diplomacijo itn., kar pomeni, da so se ustanoviteljev države dotaknile nekatere lastnosti, ki so bile nekoč značilne za vojaško družbo. Pravim "dotaknile", ker so bili ustanovitelji slovenske države pri trdih državnih poslih neizkušeni in - kar je značilno za avtonomne intelektualce - popustljivi in omahljivi. Kot je znano, nova oblast ni uvedla oz. izvedla lustracije. Na neki način je bilo kratko (dveletno) trajanje Demosove / Peterletove vlade povezano z omenjenimi pomisleki avtonomnih intelektualcev. Ti pomisleki so po drugi strani prispevali k relativno visoki kakovosti vladanja med letoma 1990 in 1992. Tega se je zavedal naslednji predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je praviloma skrbel za ravnotežje med LDS in tradicijo / osebnostmi iz prve demokratične vlade.

 

Medtem ko so se predstavniki civilne družbe in avtonomni intelektualci sprijaznili z Drnovškovim sožitjem, to ni veljalo za organske intelektualce iz vojaške (Tuđman je uporabljal izraz "jugo-komunističke") družbe. Po porazu LDS leta 2004 in vrnitvi Demosa, ki sta ga takrat utelešala Zbor za republiko in Janez Janša, je med organskimi intelektualci završalo. Motilo jih je, da so dosežki v zvezi z vstopanjem v EU in Nato, uvedbo evra, predsedovanjem OVSE in priključitvijo schengenu pristali v naročju pomladnih strank. Zavrelo je jeseni leta 2007, ko sta novinarja Šurc in Zgaga - v trenutku, ko se je vlada pripravljala na predsedovanje Evropske unije - sestavila "Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji", za katero sta zbrala 571 podpisov, čeprav so bili med njimi tudi podpisi sodelavcev Cicibana. Konec leta 2007 je potem Janševa vlada v parlamentu dosegla zaupnico, kot drobno maščevanje pa se je (januarja 2008, v času, ko je bil veleposlanik v ZDA Samuel Žbogar) v slovenskem in srbskem tisku pojavila washingtonska depeša. Namen nepooblaščene objave internega dokumenta MZZ je bilo dokazovanje vdanosti slovenske vlade ameriškemu gospodarju. Depeša je - zaradi simpatij do Kosovega - povzročila razdejanje slovenskega veleposlaništva v Beogradu.

 

 

2.

 

Za intelektualce naj bi bilo značilno nasprotovanje oblastnim oz. vladajočim ustanovam. Za organske intelektualce to ne velja, saj so praviloma zagovorniki levo-sredinskih in nasprotniki desno-sredinskih strank ne glede na njihov položaj v vladi ali zunaj nje. Tako - glede na pogostost in visoko obstojnost levih vlad - najbolj napadajo opozicijo. Po letu 2008 so priskrbeli "intelektualno" opremo za afero Patria, najbolj pa so se seveda angažirali pri rušenju druge Janševe vlade v letu 2012. Navdihnili so "mariborsko vstajo" in pregon župana Kanglerja, ustanovili "koordinacijo kulturnih organizacij Slovenije" (KOKS) itn. Pred predsedniškimi volitvami se je oktobra 2017 z izjavo "Zakaj Pahor ni primerna izbira za predsednika republike" oglasila skupina 34 intelektualcev, na čelu katere je bil mariborski intelektualec Boris Vezjak, v njej pa sta se znašla tudi dva znana zgodovinarja: Božo Repe in Jože Pirjevec [1]. Po volitvah junija 2018 se je pojavila izjava "intelektualcev", ki so stranke LMŠ, SMC, SD, Levica, SAB in Desus spodbudili k oblikovanju levosredinske koalicije (19. junija 2018) [2]. Šlo je za izključevanje strank in osebnosti "slovenske pomladi". Konec leta 2018 je svoje društvo Akademija za družbeno odgovornost ustanovila "skupina intelektualcev" pod vodstvom (evroposlanca z liste SD) Milana Brgleza in s člani, kot so (bivši rektor ljubljanske univerze) Ivan Svetlik, Rado Bohinc in Niko Toš. Namen društva naj bi bilo opozarjanje na družbeno odgovorno ravnanje. Pred nekaj dnevi - na dan napada Al Kajde na stolpnici Svetovnega trgovinskega središča, torej 11. septembra 2019 - pa se je pojavilo pismo javnosti, ki ga je napisalo 28 slovenskih intelektualcev, med njimi Slavko Splichal, Boris Vezjak, Svetlana Slapšak, Niko Toš, Maca Jogan, Vlado Miheljak in Rudi Rizman [3].

 

Kot je mogoče razbrati iz pisma, se Splichalova skupina istoveti z uradno vladno politiko Marjana Šarca in Mira Cerarja, ogorčena pa je nad predsednikom republike Borutom Pahorjem. "Predsednik republike Borut Pahor", pišejo Splichalovi, "si je minuli teden na blejskem strateškem forumu privoščil neprimerno, nerazumno, ksenofobno ter za Slovenijo objektivno politično in diplomatsko izjemno škodljivo izjavo, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU".

 

Splichalovih osemindvajset Pahorja, ki ga primerja s Trumpom, Johnsonom in Salvinijem, poziva k odstopu, če pa ne bi odstopil, poziva državni zbor, da zoper njega sproži ustavno obtožbo, češ da je z izjavo na Bledu prekoračil svoje pristojnosti, ki so mu dane z ustavo. Takole pišejo:

 

"S tem ni le zanikal svoje poprej izražene podpore evropski perspektivi Turčije, ampak je tudi močno presegel svoje pristojnosti predsednika republike in članice EU. Obenem se je ponovno izkazal za povsem neverodostojnega politika, ki ne more biti deležen zaupanja slovenskih državljank in državljanov, evropskih in mednarodnih partnerjev. Ne nazadnje zaloputnjena vrata EU spodbujajo tudi vzpon avtoritarizma v državah, ki izgubljajo evropsko perspektivo… 

 

Morda to prispeva k vse manjši verodostojnosti slovenske zunanje politike? Če da, pričakovano in upravičeno. Morda (tudi) zaradi takih stališč Slovenija ni dobila mesta komisarja za širitev v Evropski komisiji? Če da, pričakovano in upravičeno ..."

 

Gre za paradoksalno pisanje, ki (kljub Šarčevemu pozivu k enotnosti v Ajdovščini) vnaša razdor med najvišja predstavnika iste države. Vprašanje je, če Splichala v resnici zanimata Turčija in Ukrajina, saj je slovenska polemika o njiju zanju in za Evropo vihar v kozarcu vode. Splichalove pisce bolj kot Turčija ali Ukrajina vznemirja Pahorjeva podpora (in vladna brezbrižnost do) Pobude treh morij, ki vidi Slovenijo v družbi z baltskimi in črnomorskimi državami, s Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko in Hrvaško.

 

 

3.

 

V zvezi s članstvom Turčije v EU imam v spominu pariški pogovor med nekdanjima predsednikoma Drnovškom in Chiracom aprila 2001. Francoski predsednik je pripovedoval o nesporazumih med francoskimi javnimi ustanovami in muslimanskimi priseljenci, ki so prihajali večinoma iz severne Afrike. Osebno naj bi nasprotoval članstvu Turčije v EU, vendar ga je pri tem zadrževalo prijateljstvo z namškim kanclerjem Schröderjem, ki je evropsko članstvo velike muslimanske države - zaradi velikega števila Turkov in turških volivcev v Nemčiji - podpiral.

 

Danes je položaj drugačen zaradi avtoritarne politike turškega predsednika, vendar niti ta za članstvo v EU ne more biti usodna. Za članstvo v EU je treba izpolniti določene politične in gospodarske pogoje. Razmerje med Turčijo in Evropsko unijo je posebno zapleteno, ker Turčija po dogovoru z Nemčijo na svojem ozemlju zadržuje veliko število beguncev in migrantov. Razlogov za previdnost v izjavah je potemtakem veliko, realističen pristop pa seveda vodi k izjavam, kot je bila Pahorjeva. O tako velikanski spremembi v EU bodo s soglasjem odločale vse članice, med katerimi bo vsekakor odločilno mnenje Nemčije in Francije. Glede Ukrajine je stvar zapletena na drugačen način. Ukrajina seveda pričakuje podporo članic EU, tudi Slovenije, kot Sahara dežja. Vendar je že spet potrebno realistično oceniti, katera politika bi bila za Ukrajino najbolj koristna. Njen položaj se je zaostril zaradi njenih evropskih ambicij, ki so bile precej drastično zaustavljene s strani Putinove Rusije. V ospredju problematike se že spet pojavlja Nemčija s svojimi energetskimi potrebami in političnimi tradicijami, ki segajo v 20. in celo v 19. stoletje. Ukrajina bo po vsem videzu nekaj prihodnjih let napredovala v evropski smeri, ne da bi dosegla polno članstvo.

 

Nekaj povsem drugega je odnos Splichalovih privržencev do vlade Marjana Šarca, ki vsebuje še najmanj tri adute slovenske zunanje politike: Karla Erjavca, Alenko Bratušek in Mira Cerarja. Pravi nasprotniki slovensko-ukrajinskega prijateljstva so moskovski romarji, ki jih je prevzela ideja o ruski jedrski elektrarni. Slovenska zunanja politika je kajpada obremenjena še z marsičim: ne zna si odgovoriti na strateška vprašanja, predvsem na vprašanje, koliko velja, koliko tehta, kaj lahko k Evropski uniji prispeva Slovenija? Kako po eni strani zaustaviti drsenje v neprepoznavnost in kako po drugi strani odpraviti nelagodnost partnerjev zaradi brezbrižnosti do ZDA in nagibanja k Rusiji? Slovenska vlada ne zna pojasniti, zakaj je za komisarja Evropske komisije izbrala ravno Janeza Lenarčiča in kaj za Slovenijo pomeni resor "krizno upravljanje"? Kako odgnati (predvsem medijske) predsodke glede povezovanja z vzhodnimi / novimi članicami EU (od Baltika do Črnega morja in Jadrana)? Kako se čim prej znebiti fiksne ideje, da je Slovenija svetilnik demokracije v morju nedemokratičnih, populističnih, desničarskih režimov?

 

V zvezi s tem si je treba ogledati najnovejši nastop predsednika vlade Šarca na primorski proslavi v Ajdovščini (14. septembra 2019). Predsednik vlade se mora seveda zavedati, kaj govori. Šarčevega vzhičenega poudarjanja enotnosti (tudi zaradi vsiljive scenografije s komunističnimi simboli) ni mogoče razumeti drugače kot obujanje jugoslovanske ideologije (bratstva in enotnosti), komunistične revolucije in enopartijskega sistema. Ocenjevanje proslave ob vrnitvi / priključitvi Primorske k matičnemu narodu seveda ni preprosto. Seveda ni ravno pametno povzdigovati pomena jugoslovanske enotnosti in pariške konference (1946). Že na versajski konferenci (1919) oz. v Rapallu (1920) je komaj "zedinjena" Jugoslavija relativno hitro popustila Italiji, ki si je za nagrado za sodelovanje na strani Antante vzela velik del slovenskega in hrvaškega ozemlja, ki je nekoč spadalo k Avstro-Ogrski. Tako kot cela Italija je bilo tudi "odrešeno" ozemlje s Trstom, Reko, Zadrom itn. podvrženo fašistični oblasti, ki je nad Slovenci in Hrvati izvajala etnično čiščenje. V času druge svetovne vojne so se Primorci resnično istovetili s partizani in komunisti, vendar je šlo predvsem za odpor do fašizma oz. za vojno proti silam Osi. Zavezniške politike pa niso režirali v Ljubljani, v Beogradu ali v Jajcu, ampak v Londonu (kjer je delovala uradna jugoslovanska vlada, ki je imela zadržke do komunistov), v Moskvi in v Washingtonu. Kljub Titovim koncesijam do Sovjetske zveze oz. Rdeče armade (ki je že jeseni 1944 osvobodila jugoslovansko prestolnico), ta zaveznica (celo po pripovedovanju Edvarda Kardelja) ni imela dovolj moči, da bi poskrbela za nekdaj samoumevni slovenski izhod na odprto morje. Molotov je Kardelju rekel, da "ne more imeti vsak okraj svojega morja"! Jugoslovanski in slovenski partizani so morali - v skladu s sklepi pariške konference (ki jo hvali Šarec) in na pritisk Anglo-Američanov - zapustiti Trst, da o Gorici ne govorimo. Zahodni zavezniki so Jugoslaviji dodelili večino nekdanjih italijanskih ozemeljskih pridobitev, prikrajšali pa so nas za eno poglavitnih slovenskih kulturnih središč, za slovenska pljuča (kot sta govorila Tavčar in Cankar), tj. za Trst. Komaj razlog za stoodstotno zadovoljstvo!

 

Problem je v tem, da Šarec rajši kot o koncu hladne vojne govori o koncu II. svetovne vojne. Leto 1945 je bilo za Primorce blagodejno; vendar so se osvobodili in združili s tistimi, ki so bili leta 1947 (oz. 1954) ostali zunaj jugoslovanskih meja, šele z vstopom Slovenije v EU in Nato. Zato je prav kakofonično zvenel tisti del Šarčevega govora, v katerem je kritiziral propad jugoslovanskih podjetij po osamosvojitvi rekoč, da je bil "nepotreben". Žal o tem spodrsljaju predsednika Šarca Splichalovi in Vezjakovi intelektualci molčijo, medtem ko mu ves čas svečo držita dva prominentna zgodovinarja, Repe in J. Pirjevec. Intelektualci, če naj zaslužijo svoje ime, morajo med oportunostjo in zgodovinsko resnico izbrati slednjo. Osemindvajseterica bi bila - namesto, da napada (ne brezgrešnega) Pahorja - poklicana, da spregovori o zapletenih problemih jugoslovanske revolucije in zgodovinskih dosežkih osamosvojitve.

  

________________

[1] Člani skupine 34 so bili dr. Boris Vezjak, dr. Svetlana Slapšak, dr. Slavko Splichal, dr. Božo Repe, dr. Ivan Kristan, dr. Jože Pirjevec, ddr. Rudi Rizman, dr. Milica Antić Gaber, dr. Vlado Miheljak, dr. Božidar Debenjak, dr. Maca Jogan, dr. Savin Jogan, dr. Srečo Dragoš, dr. Darja Zaviršek, dr. Niko Toš, dr. Vesna Leskošek, dr. Jana Rošker, dr. Darko Štrajn, dr. Renata Šribar, dr. Gorazd Kovačič, dr. Marjan Šimenc, dr. Milena Mileva Blažić, dr. Luka Omladič, dr. Miha Fošnarič, dr. Božidar Flajšman, dr. Vesna Mikolič, dr. Mitja Sardoč, dr. Zdenko Kodelja, dr. Urša Opara Krašovec, dr. Rajko Muršič, dr. Rado Riha, dr. Peter Simonič, dr. Boštjan Nedoh, dr. Stane Saksida.

 

[2] Skupino so sestavljali: Metka Mencin Čeplak, Božo Repe, Vlado Miheljak, Peter Klepec, Marko Milosavljević, Milica Antič Gaber, Marta Verginella, Rajko Muršič, Zdenko Kodelja, Darko Štrajn, Boris Vezjak, Tanja Rener, Rudi Rizman, Svetlana Slapšak, Igor Ž. Žagar, Niko Toš, Urša Opara Krašovec, Sabina Autor, Miha Fošnarič, Barbara Rajgelj, Marjan Šimenc, Jože Pirjevec, Darja Zaviršek, Renata Šribar, Karmen Klavžar, Božidar Flajšman, Valerija Vendramin in Gorazd Kovačič.

 

[3] Celotni seznam skupine 28 vsebuje naslednja imena: dr. Slavko Splichal, dr. Boris Vezjak, dr. Svetlana Slapšak, dr. Niko Toš, dr. Maca Jogan, dr. Vlado Miheljak, dr. Rudi Rizman, dr. Primož Šterbenc, dr. Vesna Mikolič, dr. Rajko Muršič, dr. Jože Vogrinc, dr. Milica Antić Gaber, dr. Mitja Sardoč, dr. Metka Mencin, dr. Zdenko Kodelja, dr. Božidar Flajšman, dr. Renata Šribar, dr. Pavel Zgaga, dr. Darko Štrajn, dr. Danijel Rebolj, dr. Bogomir Kovač, dr. Igor Koršič, dr. Tanja Rener, dr. Gorazd Kovačič, dr. Nenad Čuš Babič, dr. Gorazd Andrejč, dr. Anja Zalta, dr. Miha Fošnarič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,711
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,960
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,254
04/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,180
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,688
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,959
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,344
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,359
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,159
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,443