Komentar

70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu

1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska in maoistični "dolgi pohod" na oblast se je končal. Ob obletnici bo v Pekingu - simbolično prav na znamenitem trgu Tiananmen - ogromna vojaška parada, takšna, kakršne Kitajska še ni videla. Več kot 15.000 vojakov, 580 kosov orožja in 160 letal bo sodelovalo, vse skupaj pa bo ob najvišjem kitajskem vodstvu spremljalo tudi 188 vojaških atašejev iz 97 držav. Ljudska republika Kitajska torej napenja mišice in se poskuša pokazati kot velesila. Kaj to pomeni in ali je LRK dejansko že postala resen tekmec Združenim državam, pa je vprašanje, ki se ga je posebej za naš portal lotil naš mednarodni analitik Shane Quinn.

30.09.2019 22:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Kitajska   Azija   komunizem   Združene države   Peking   Xi Jinping   Donald Trump   Washington   ekonomija   vojska   Tajvan

Pekinški izziv Washingtonu je bolj finančno in industrijsko kot vojaško vprašanje.

Za Ameriko je bil vedno nedosegljiv izziv, da bi obdržala nedosegljivo moč, v kateri je uživala leta 1945, ko je nadzorovala oba konca sveta in imela zelo močno gospodarstvo. Ob koncu II. svetovne vojne so konkurenti Združenih držav ležali v ruševinah, vključno z ZSSR, ki so jo nacisti skoraj uničili. Gospodarstvo Velike Britanije je bilo zdesetkano, njena vloga velike imperialne sile se je že zdavnaj končala. Leta 1945 je Amerika obvladovala približno polovico svetovnega bogastva, dokler ni 1949. prišlo do nepričakovanega udarca – "izgube Kitajske", četrte največje države na svetu, ko so komunistične sile prevzele oblast v Pekingu. S tem se je začelo postopno upadanje ameriške moči. Jugovzhodna Azija je grozila, da bo ušla nadzoru Washingtona, kar je pripeljalo do vojne v Vietnamu in ostalih intervencij pod ameriškim vodstvom, kot je bila v s surovinami bogati Indoneziji. Do leta 1970 se je ameriški delež svetovnega bogastva zmanjšal na okoli 25 %, saj je svetovno gospodarstvo postalo "tripolarno", razdeljeno med bogate države zahodne Evrope in Japonsko. Po začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je ameriški finančni padec v glavnem stabiliziral in danes ameriški delež v svetovnem bogastvu še vedno obsega več kot 20 %. Največji izziv ameriški hegemoniji je zdaj brez dvoma Kitajska, država, ki se je hitro dvignila in presenetila nič hudega sluteči Zahod. Veliki kitajski finančni projekti, kot sta Pobuda pasu in ceste (Belt and Road Initiative – BRI) in Šanghajska organizacija za sodelovanje (Belt and Road Initiative – SCO), so pretnja ameriškemu in evropskemu finančnemu redu.

 

Kitajska je zelo stara država z večtisočletno bogato in obširno zgodovino in se ne pusti zlahka ustrahovati. Ko Amerika odločno pritisne na Evropo ali Izrael, se ji njihovi voditelji običajno uklonijo; toda Kitajska ponavadi ne upošteva ameriških želja in to je moteče za tiste v Washingtonu. V nasprotju z Ameriko ima Kitajska znatne probleme znotraj svojih meja zaradi političnih in družbenih nemirov v severozahodnem delu države; podobno je tudi v Hong Kongu, ki je pomembno trgovinsko središče s trgovskimi povezavami z Zahodom. Kitajska je že desetletja v dilemi glede odnosa do otoka Tajvan, ki leži nekaj več kot 700 kilometrov vzhodno od Hong Konga. Letošnjega januarja je kitajski predsednik Xi Jinping izjavil, da se Tajvan "mora in se bo" ponovno združil s Kitajsko in da bo "neodvisnost prinesla samo težave". Vendar bi te težnje lahko pripeljale do oboroženega spopada z ZDA, ki si ga nihče ne želi.

 

 

Xi Jinping pregleduje častni postroj mornarice, ki jo Kitajska zadnja leta pospešeno krepi.

 

 

Ameriške vlade so dolgo vzdrževale tesen odnos s tajvanskimi, administracija Donalda Trumpa skuša povečati sodelovanje s Tajpejem, tajvanskim glavnim mestom. Letos vojne ladje ZDA vse pogosteje plujejo skozi strateško pomembno Tajvansko ožino, ozek vodni preliv, ki loči jugovzhodno Kitajsko od tajvanske obale. Peking je izrazil "globoko zaskrbljenost" zaradi take politike, ki je demonstracija ameriške vojaške moči. Ameriška vlada je nedavno odobrila prodajo orožja Tajvanu, med njimi tudi več deset lovcev F-16, vrednih osem milijard dolarjev. Zahodni mediji poročajo o "naraščajočem kitajskem napenjanju vojaških mišic" v Južnem kitajskem morju, medtem ko Združene države zagovarjajo "svobodno plovbo pomorskih patrulj" po vzhodni polobli.

 

Seveda kitajske vojne ladje ne plujejo po Karibih ali blizu kalifornijske obale, kar razkriva precej večjo ameriško strateško premoč. Posledica teh pomorskih patrulj ob obali celinske Kitajske in v Južnem kitajskem morju je naraščanje napetosti med dvema največjima državama na planetu. Amerika in Kitajska imata jedrsko orožje ter napredne oborožitvene sisteme. 

 

Od Mao Cetungove smrti leta 1976 se je Kitajska obrnila k bolj kapitalističnemu gospodarstvu. Na žalost sta v preteklih štirih desetletjih kitajski sodobni zdravstveni in izobraževalni sistem precej nazadovala. Danes je umrljivost na Kitajskem večja kot takrat, ko je bil na čelu Mao. Od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja se je kitajski šolski sistem večinoma decentraliziral in privatiziral; to ga je oddaljilo od vladnega nadzora in financiranja interesnih skupin – kar je posledica pobud za plačevanje šolnin v kitajskem izobraževanju, ki je najbolj prizadelo revnejše družine. Nadaljnji dokaz kitajskega drsenja proti kapitalizmu je povezan z večanjem dohodkovne neenakosti, ki se bliža ameriški. Previdne ocene razkrivajo, da se je raven kitajskega zasebnega premoženja med letoma 1978 in 2015 dvignila za štirikrat – v letih po Maovi smrti je poletela od 115 % na 478 %, medtem ko je delež državne lastnine v enakem obdobju padel z okoli 70 % na 30 %.

 

Poleg tega se je raven nacionalnega dohodka med zgornjimi 10 % kitajske družbe dvignila s 27 % leta 1978 na 41 % v letu 2015, medtem ko se je v enakem obdobju skupni dohodek spodnjih 50 % zaslužkov znižal s 27 % na 15 %. Številke, ki se nanašajo na indeks človekovega razvoja (Human Development Index – HDI) so tudi zgovorne, saj gre za statistično primerjavo, ki upošteva pričakovano življenjsko dobo, stopnjo pismenosti, stopnjo izobrazbe, življenjsko raven, življenjski standard itd. Leta 2017 je bil kitajski HDI na 86. mestu, samo dve mesti pred od vojne prizadeto Ukrajino. Amerika je na 13. mestu, Slovenija zaseda 25. mesto, Rusija je 49. in Indija na 130. mestu.

 

 

 

 

V celoti Združene države ostajajo najbogatejša država na planetu. Nobena druga si ne more privoščiti, da bi vsako leto porabila stotine milijard dolarjev za svoje oborožene sile. Ameriško 13. mesto na zgornjem indeksu je odsev naraščajočega prepada med bogatimi in revnimi. V sedemdesetih letih 20. stoletja se je bogastvo kopičilo v zgornjem enem odstotku ameriške družbe, ki vključuje elito, katera zdaj v veliki meri diktira vladno strategijo. Okoli 70 % ameriške populacije je v zadnjih štiridesetih letih ostalo brez določenih pravic, nekateri tudi brez volilne pravice, s čimer so praktično izključeni iz sodelovanja pri političnem odločanju.

 

Stopnja dohodka pri večini ameriškega prebivalstva stagnira, zdravstveni in izobraževalni sistem se slabšata. V Ameriki stopnja umrljivosti med mladimi in ljudmi srednjih let narašča, kar je v razvitem svetu skoraj neznan pojav. Za ameriško družbo so škodljiva tudi off-shore podjetja, ker se urbana infrastruktura sesuva. Mesta, kot sta Detroit in Pittsburgh, ki so bila nekoč komercialna središča, danes povezujejo s t.i. pasom rje (Rust Belt). Kitajski delež nacionalnega bogastva na prebivalca se je dejansko postopoma manjšal od leta 1970 do danes, medtem ko BDP zelo narašča in prikriva probleme. Večina kitajskega premoženja je zbranega v žepih manjšine. Na Kitajskem je danes več sto tisoč milijonarjev in število še narašča, medtem ko brezdomci postajajo vedno bolj pereče vprašanje.

 

Amerika ima precej večjo vojsko v primerjavi s Kitajsko, ne v številu vojakov, temveč v odnosu na njen celotni aparat, ki obsega tako drage vojne ladje in podmornice kot rakete in drone. Leta 2018 je Washington porabil vsaj trikrat več za vojsko kot Peking. V zadnjih letih je Pentagon prestavil okoli dve tretjini svojih oboroženih sil v azijsko-pacifiška območja. Eden ključnih elementov ameriške zunanje politike zadeva njene oborožene zmogljivosti. To smo opazili na sedemdesetletnici obstoja NATO pakta, ki so ga ustanovili na osnovi "blokade Rusije". Ko je ZSSR v začetku 1990-tih razpadla, se je NATO najprej razširil proti vzhodu in posrkal ponovno združeno Nemčijo. Članstvo v NATO se je po letu 1999 s sprejetjem Estonije in Latvije, ki mejita na Rusijo, skoraj podvojilo, medtem ko bo Severna Makedonija kmalu postala 30. članica zveze. Kljub zunanji podobi NATO izgublja svoje bistvo, ker Washington postaja nekoliko nezainteresiran za to organizacijo. Predsednik Trump je šel celo tako daleč, da je NATO označil za zastarelega. Trump je, tako kot njegovi predhodniki v tem stoletju, večinoma osredotočen na Kitajsko. 

 

Administracija Georgea W. Busha je izrazila bojazen pred naraščajočim kitajskim vplivom, toda resnični zasuk Washingtona v odnosu do Kitajske lahko zasledimo že pri Baracku Obami. Kajti Obama je bil tisti, ki je novembra 2011 označil Azijo kot "ključno" ameriško osišče.

 

 

***

 

Pekinški izziv Washingtonu je bolj finančno in industrijsko kot vojaško vprašanje. Šanghajska organizacija za sodelovanje, ki jo imenujejo tudi "vzhodna zveza", je politično in gospodarsko združenje pod kitajskim vodstvom, njene članice so tudi velike sile kot Rusija, Indija in Pakistan, ki so za povrh države z jedrskim orožjem. Azijska infrastrukturna investicijska banka (The Asian Infrastructure Investment Bank – AIIB), ustanovljena leta 2015 s sedežem v Pekingu, je multilateralna ustanova pod vodstvom Kitajske, ki je pritegnila desetine držav, tudi dolgoletne ameriške zaveznike Nemčijo, Francijo, Britanijo, Saudsko Arabijo, Avstralijo in Južno Korejo. Pomemben razvoj v mednarodnih zadevah je sposobnost Pekinga, da – v zaprepadenost ameriških političnih voditeljev –, privablja Ameriki naklonjene države. To je odraz kitajske elitne finančne zmožnosti, ki izziva povojne organizacije, kot sta MDS in Svetovna banka. Poleg tega je tu še Pobuda pasu in ceste, kitajsko zasnovan infrastrukturni program, ki vključuje investicije v več kot 150 državah in se razprostira na tisoče kilometrov po Evraziji. Vsi ti razvojni projekti čedalje bolj skrbijo Američane.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Nova levica? Če hočejo premagati Janšo, se morajo socialni demokrati in stranka Levica združiti
0
04.08.2021 21:00
Prihodnje volitve bodo pokazale dejansko razmerje sil tudi na levici, kjer razen strahu pred Janšo svojim volivcem ne ponujajo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
9
03.08.2021 21:51
Evropska unija prihaja v četrti val epidemije. Epidemiološko stanje je iz tedna v teden slabše, praviloma prevladuje delta ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
12
02.08.2021 20:08
Slovenska vladajoča in razdeljena politika, ki se ukvarja izključno z medsebojno vojno moči, nima vizije ter je v rešitvah ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
26
01.08.2021 22:56
Nima smisla razglabljati o tem, ali morajo biti najprej pogoji za otroka ali otrok. Medtem ko se Slovenci ukvarjajo s tem ... Več.
Piše: Ana Jud
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
8
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
14
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.290
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.955
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.492
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.355
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.056
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.171
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 854
08/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.523
09/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 781
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 746