Razkrivamo

Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega

Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ključnega vprašanja današnjega časa, načina sobivanja človeka z naravnim okoljem. Iz pozornosti, ki jo današnja znanost posveča temu vprašanju, po avtorjevem mnenju izhajajo mnoga nova, a žal še premalo uporabljena spoznanja. Prednjačijo predvsem biološke znanosti, ki rušijo ustaljene meje med človekom in živaljo ter med naravo in kulturo. Kultura se tako prepogosto razume kot podaljšek biologije. Šmitek vzpostavlja temu alternativno mišljenje. Sprašuje se, kako si je človek predmoderne dobe osmislil ali "počlovečil" naravno okolje, da je bilo z vsemi svojimi kontradiktornimi lastnostmi bivalno. Pri tem ga bolj kot materialni zanima kognitivni vidik tega odnosa, problematika tradicionalne ("ljudske") percepcije in imaginacije narave, kar spada v delovno polje etnologije in antropologije. Knjiga Šelest divjine - Zeleno dno našega kozmosa izpod peresa Zmaga Šmitka je bogato slikovno opremljena in je izšla pri Beletrini v knjižni zbirki Koda. Na portalu+ bomo v prihodnjih šestih tednih objavljali feljton z odlomki iz Šmitkove knjige.

28.09.2019 08:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zmago Šmitek   Obraz divjine   narava   feljton   Študentska založba   Koda

Beseda divjina označuje neprijazno, nekultivirano in nenaseljeno ozemlje. Ta zapuščeni prostor brezpotja je mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov ter kraljestvo divjih živali. Hkrati pa je tudi domovanje tistega, kar je sveto. Zato divjina etimološko izhaja iz indoevropskega korena *diuo ter praslovanskega in starocerkvenoslovanskega div?, kar je pomenilo nekaj bleščečega, nebeškega ali božanskega (tako kot latinski deus, sanskrtski deva in avestovski daeva). To je mogoče razložiti na dva načina: da je bila narava nekaj svetega že sama po sebi ali da je bila sveta zato, ker jo je ustvarilo božansko bitje.

 

Sprememba pozitivne konotacije v negativno je sovpadala s postopnim naselitvenim in ekonomskim preusmerjanjem človeka v druga življenjska okolja. Stalni prebivalci pragozda, npr. indijanska plemena Amazonskega nižavja, svojega okolja ne vidijo kot "divjino". Z njim so tako tesno povezani, da ne morejo biti njegovi vladarji, niti občudovalci. Dojemajo ga povsem drugače, kot klobčič živahnih družbenih povezav med njimi, živalmi, rastlinami in duhovi. Res, da se te povezave ne sklepajo vsevprek, pač pa le s tistimi subjekti, ki imajo dovolj izoblikovano individualnost, a znotraj tega sveta prave opozicije še ne obstajajo. Ljudje se lahko spreminjajo v živali in te v ljudi ali živali ene vrste v drugovrstne. Vse je podrejeno toku sprememb, človek pa je zgolj pričevalec vseobsegajočega pretoka energij in identitet.

 

Med arhaičnimi poljedelskimi ljudstvi pa je bila narava po eni strani predkultura in s tem tudi podkultura, vendar je bila hkrati bivališče božanstev, duhov in duš prednikov, kar jo je dvigalo nad kulturo. Koncept divjine je bil lahko le produkt civilizacije, pravzaprav njen protipol. Iz tega sledi, da ni mogel nastati pred začetkom živinorejskih ali agrarnih skupnosti. V Evropi je divjina označevala "nekoristno" gozdno okolje, ki je bilo nasprotje odprtih in preglednih pašnikov, na Bližnjem vzhodu pa suho, nerodovitno pokrajino, ki je bila kontrast plodnim namakanim poljem. Da pa je kot božja stvaritev vendarle obdržala tudi dobre lastnosti, ni moglo zanikati niti krščanstvo. Priznavalo je, da je divjina kraj srečanja z Bogom, da daje zaščito ubežnikom in prerokom in da predstavlja kraj čistosti in neomadeževanosti. To sporočilo vsebuje npr. psalm 55.7-10: Kdo mi bo dal peruti kakor golobu? Odletel bi in poiskal bivališče. Glej, daleč bi pobegnil, prenočeval bi v puščavi. Hitro bi si poiskal zavetje pred šumečim vetrom, pred viharjem.

 

Etimologija praslovanske besede *gvozd izhaja po nekaterih razlagah iz chvost?, hrast, ki je veljal za sveto drevo in bil hkrati sinonim za vsa drevesa. V simboličnem pogledu je gozdna divjina nosila pečat podzemlja in kače. To se lepo kaže v ukrajinski legendi, po kateri na svetu sprva ni bilo gozdov. Šele tedaj, ko je Gospod preklel kačo in se je ta skrila pod zemljo, so tla prerasla drevesa. Zanimiv je slovenski narečni pojem razgozdan s pomenom "divji", "razuzdan". Pojem divji v nekaterih slovanskih jezikih pomeni tudi čarodejni, divji mož pa gozdni mož, podoben favnu. Od tod so izpeljane besede divjost, divjaštvo in divjóta (po Pleteršniku), ki skupaj s slovanskimi paralelami pomenijo brutalnost, surovost, odljudnost in podobno. Divjati pomeni drveti z veliko, neustavljivo silo (v primerih neurja, povodnji ipd.).

 

Še danes nam prav ta groba in nekoliko strašljiva divjina predstavlja "prvobitno neokrnjeno naravo". Iz besede divjina izhaja izraz diviti se, opazovati z zanimanjem in občudovanjem, kar pomeni čuditi se, občudovati, čudo, čudež ipd. Po Blaisu Pascalu najbolj občudujemo tisto, česar v resnici ne razumemo. Čudimo pa se lahko vsemu, kar je drugačno ali pa vsaj nekoliko različno od običajnega, bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu. Tako je beseda čudo pomenila ponekod v Istri človeka, ki je bil "nihče in nič". Na slovenskem Štajerskem je čuden označeval nekaj odbijajočega ali celo ogabnega, medtem ko je bil v ukrajinščini in narečni ruščini samo pojem smešnega (tako kot npr. čudak), v poljščini in kašubščini pa prekrasnega in očarljivega!

 

Vse, kar je nenaravno, si zlahka pridobi značaj svetega ali demonskega. Božanski ali svetniški čudež vselej predstavlja nekaj, kar je v nasprotju z zakoni prirode. Človeško čudenje naravnim fenomenom je po sklepanju A. Leroia-Gourhana moralo obstajati že v fazi nereflektiranega videnja oblik, tj. pred prvimi paleolitskimi jamskimi upodobitvami živalskih in človeških likov. Ta drobna, a neizmerno pomembna distanca med "seboj" in fizičnim okoljem tedaj seveda še ni razrahljala vezi z vseobdajajočo naravo. Izkazala pa se je kot izhodišče, s katerega je človek začel ustvarjati svojstveno ločeno drugo realnost, ki ni enakovredna prvi célostnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.870
02/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.664
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.845
04/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.781
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.068
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.216
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.771
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.854
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.175
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.515