Razkrivamo

Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega

Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ključnega vprašanja današnjega časa, načina sobivanja človeka z naravnim okoljem. Iz pozornosti, ki jo današnja znanost posveča temu vprašanju, po avtorjevem mnenju izhajajo mnoga nova, a žal še premalo uporabljena spoznanja. Prednjačijo predvsem biološke znanosti, ki rušijo ustaljene meje med človekom in živaljo ter med naravo in kulturo. Kultura se tako prepogosto razume kot podaljšek biologije. Šmitek vzpostavlja temu alternativno mišljenje. Sprašuje se, kako si je človek predmoderne dobe osmislil ali "počlovečil" naravno okolje, da je bilo z vsemi svojimi kontradiktornimi lastnostmi bivalno. Pri tem ga bolj kot materialni zanima kognitivni vidik tega odnosa, problematika tradicionalne ("ljudske") percepcije in imaginacije narave, kar spada v delovno polje etnologije in antropologije. Knjiga Šelest divjine - Zeleno dno našega kozmosa izpod peresa Zmaga Šmitka je bogato slikovno opremljena in je izšla pri Beletrini v knjižni zbirki Koda. Na portalu+ bomo v prihodnjih šestih tednih objavljali feljton z odlomki iz Šmitkove knjige.

28.09.2019 08:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zmago Šmitek   Obraz divjine   narava   feljton   Študentska založba   Koda

Beseda divjina označuje neprijazno, nekultivirano in nenaseljeno ozemlje. Ta zapuščeni prostor brezpotja je mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov ter kraljestvo divjih živali. Hkrati pa je tudi domovanje tistega, kar je sveto. Zato divjina etimološko izhaja iz indoevropskega korena *diuo ter praslovanskega in starocerkvenoslovanskega div?, kar je pomenilo nekaj bleščečega, nebeškega ali božanskega (tako kot latinski deus, sanskrtski deva in avestovski daeva). To je mogoče razložiti na dva načina: da je bila narava nekaj svetega že sama po sebi ali da je bila sveta zato, ker jo je ustvarilo božansko bitje.

 

Sprememba pozitivne konotacije v negativno je sovpadala s postopnim naselitvenim in ekonomskim preusmerjanjem človeka v druga življenjska okolja. Stalni prebivalci pragozda, npr. indijanska plemena Amazonskega nižavja, svojega okolja ne vidijo kot "divjino". Z njim so tako tesno povezani, da ne morejo biti njegovi vladarji, niti občudovalci. Dojemajo ga povsem drugače, kot klobčič živahnih družbenih povezav med njimi, živalmi, rastlinami in duhovi. Res, da se te povezave ne sklepajo vsevprek, pač pa le s tistimi subjekti, ki imajo dovolj izoblikovano individualnost, a znotraj tega sveta prave opozicije še ne obstajajo. Ljudje se lahko spreminjajo v živali in te v ljudi ali živali ene vrste v drugovrstne. Vse je podrejeno toku sprememb, človek pa je zgolj pričevalec vseobsegajočega pretoka energij in identitet.

 

Med arhaičnimi poljedelskimi ljudstvi pa je bila narava po eni strani predkultura in s tem tudi podkultura, vendar je bila hkrati bivališče božanstev, duhov in duš prednikov, kar jo je dvigalo nad kulturo. Koncept divjine je bil lahko le produkt civilizacije, pravzaprav njen protipol. Iz tega sledi, da ni mogel nastati pred začetkom živinorejskih ali agrarnih skupnosti. V Evropi je divjina označevala "nekoristno" gozdno okolje, ki je bilo nasprotje odprtih in preglednih pašnikov, na Bližnjem vzhodu pa suho, nerodovitno pokrajino, ki je bila kontrast plodnim namakanim poljem. Da pa je kot božja stvaritev vendarle obdržala tudi dobre lastnosti, ni moglo zanikati niti krščanstvo. Priznavalo je, da je divjina kraj srečanja z Bogom, da daje zaščito ubežnikom in prerokom in da predstavlja kraj čistosti in neomadeževanosti. To sporočilo vsebuje npr. psalm 55.7-10: Kdo mi bo dal peruti kakor golobu? Odletel bi in poiskal bivališče. Glej, daleč bi pobegnil, prenočeval bi v puščavi. Hitro bi si poiskal zavetje pred šumečim vetrom, pred viharjem.

 

Etimologija praslovanske besede *gvozd izhaja po nekaterih razlagah iz chvost?, hrast, ki je veljal za sveto drevo in bil hkrati sinonim za vsa drevesa. V simboličnem pogledu je gozdna divjina nosila pečat podzemlja in kače. To se lepo kaže v ukrajinski legendi, po kateri na svetu sprva ni bilo gozdov. Šele tedaj, ko je Gospod preklel kačo in se je ta skrila pod zemljo, so tla prerasla drevesa. Zanimiv je slovenski narečni pojem razgozdan s pomenom "divji", "razuzdan". Pojem divji v nekaterih slovanskih jezikih pomeni tudi čarodejni, divji mož pa gozdni mož, podoben favnu. Od tod so izpeljane besede divjost, divjaštvo in divjóta (po Pleteršniku), ki skupaj s slovanskimi paralelami pomenijo brutalnost, surovost, odljudnost in podobno. Divjati pomeni drveti z veliko, neustavljivo silo (v primerih neurja, povodnji ipd.).

 

Še danes nam prav ta groba in nekoliko strašljiva divjina predstavlja "prvobitno neokrnjeno naravo". Iz besede divjina izhaja izraz diviti se, opazovati z zanimanjem in občudovanjem, kar pomeni čuditi se, občudovati, čudo, čudež ipd. Po Blaisu Pascalu najbolj občudujemo tisto, česar v resnici ne razumemo. Čudimo pa se lahko vsemu, kar je drugačno ali pa vsaj nekoliko različno od običajnega, bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu. Tako je beseda čudo pomenila ponekod v Istri človeka, ki je bil "nihče in nič". Na slovenskem Štajerskem je čuden označeval nekaj odbijajočega ali celo ogabnega, medtem ko je bil v ukrajinščini in narečni ruščini samo pojem smešnega (tako kot npr. čudak), v poljščini in kašubščini pa prekrasnega in očarljivega!

 

Vse, kar je nenaravno, si zlahka pridobi značaj svetega ali demonskega. Božanski ali svetniški čudež vselej predstavlja nekaj, kar je v nasprotju z zakoni prirode. Človeško čudenje naravnim fenomenom je po sklepanju A. Leroia-Gourhana moralo obstajati že v fazi nereflektiranega videnja oblik, tj. pred prvimi paleolitskimi jamskimi upodobitvami živalskih in človeških likov. Ta drobna, a neizmerno pomembna distanca med "seboj" in fizičnim okoljem tedaj seveda še ni razrahljala vezi z vseobdajajočo naravo. Izkazala pa se je kot izhodišče, s katerega je človek začel ustvarjati svojstveno ločeno drugo realnost, ki ni enakovredna prvi célostnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.161
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.185
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.107
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.061
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.488
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.090
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.600
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 561