Komentar

Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020

Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ekspresionističnega izjavljanja. Dve leti po koncu vladanja vojaške drhali, ko se je svet navkljub vsemu za nekaj hipov umiril, so se mladi umetniki s podoporo starejših postavili v bran etičnim vrednotam z živo mislijo, da ne bodo uniformiranci nikoli več orali po človeškem dostojanstvu. Dvajset let kasneje so mnogi od teh mladeničev s fotografije morali ponovno stopiti na barikade človeškega.

28.09.2019 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Novo mesto   novomeška pomlad   Anton Podbevšek   1920   Marij Kogoj   Božidar Jakac   Josip Vidmar   Janez Vrečko

Novo mesto je sicer zelo majhno mesto, a je bilo po duhu na začetku XX. stoletja vsaj za nekaj dni velemesto.

Tema, motiv in vsebina mojega komentarja je pomembna koordinata v zgodovinskem sosledju zavzemanja za popolno emancipacijo umetnosti. Ta se je skozi dolgotrajen in največkrat mučen proces ločila od religij in ideologij od njihovih ikonografij in obrednosti. Novomeška pomlad (1920) je umetniška in kulturna slovesnost, ki sto let po tistem, ko se je zgodila, še vedno izraža svojo emancipatorno energijo tako od kapiteljskih cerkva kot do državnih lakajev. Ker se je odvijala kmalu po prvi svetovni vojni, je bilo več kot razumljivo, da je bilo v njej naseljeno hotenje, da se morija, kakršno so umetniki tudi sami doživljali, nikoli več ne ponovi. Sprejemanje pacifističnega mišljenja mladih novomeških umetnikov je bilo brez zadržkov podprto tudi s strani starejših uveljavljenih umetnikov. Novomeška poteza je bila daleč od moralistične mirovniške lepljivosti: ampak le kaj bi sredi vojne s človeško zaljubljeno občutljivostjo? Bila je manifestacija večjega števila umetnikov. Naštel jih bom po vrsti, po znameniti fotografiji I. pokrajinske razstave. V prvi vrsti od leve proti desni je napol stal Marij Kogoj. Od leve proti desni pa so sedeli: Josip Vidmar, Božidar Jakac, Fran Tratnik, Anton Podbevšek, Miran Jarc, Karel Dernovšek, Marjan Mušič. V drugi vrsti pa so stali od leve proti desni: Emil Pureber, Leon Štukelj, Karl Pleiweis, Stanko Schweiger, Fric Gebauer, Viktor Schweiger, Karel Berborič, Lojze Mušič, Edo Skalicky, poleg njih so bili prisotni med umetniško mladino še Anton Puc, Edvin Šerko in Ivan Čargo. Mladi umetniki in intelektualci so od sveta brezkompromisno zahtevali vzpostavitev nove duhovne navpičnice. Ta naj bi bila globoka in odgovorna misel izhajajoča iz evropskega humanističnega bitja. Ves tedanji evropski dinamizem je izhajal iz samorefleksije in refleksije mladinske kulture. Povejmo še enkrat: ves svet, ampak čisto ves svet je po generalskih okrutnostih izhajal iz pozicije "naj se ne ponovi!".

 

Ni intezivnejšega dogodka na svetu od predstavitve novega umetniškega gibanja. To vam sicer zelo težko dokažem, ker sem prepričan, da niste imeli priložnosti doživeti tovrstnega dogodka. Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ekspresionističnega izjavljanja. Dve leti po koncu vladanja vojaške drhali, ko se je svet navkljub vsemu za nekaj hipov umiril, so se mladi umetniki s podoporo starejših postavili v bran etičnim vrednotam z živo mislijo, da ne bodo uniformiranci nikoli več orali po človeškem dostojanstvu. Dvajset let kasneje so mnogi od teh mladeničev s fotografije morali ponovno stopiti na barikade človeškega. 

 

Umetniško dogajanje so organizirali v Klubu dolenjskih visokošolcev, na ves glas so zahtevali, da nova država s pomočjo umetnosti kultivira svojo neobčutljivost. Zahtevali so, da se iz življenja izključi barbarizem in da se uvede na vse ravni življenja - umetnost. Da postane umetnost - pozor! ne kultura - osrednja strojnica modernega življenja, da postane umetnost duhovni nosilec nove svetovne skupnosti. To je bil zagotovo prvi zametek avantgardne umetnosti na slovenskem. Nedologo za tem se je ideja Novomeške pomladi in umetniške revije Trije labodi prek mladega Josipa Vidmarja preoblikovala v idejo slovenskih Aten.

 

Z besedami Antona Podbevška: Želim si, da zaživi titanizem v naši umetnosti! Izgovorjeno s poetskim inventarjem ekspresionizma: spregovorili bomo s svojim kozmičnim nagovorom tistemu, ki še nima obraza. Pomembno je ozavestiti njihovo težnjo, da so se zavzemali za filozofsko motivirane vsebine z namenom, da se te vpletejo v živo tkivo narodove skupnosti.

 

Zahtevali so, da vstopi v življenje fluid, ne pa zatohla pasatistična religija. Mladim duhovnim prevratnikom je bil od pretekle umetniške generacije nadvse blizu slikar in kulturni buditelj Rihard Jakopič. Zato so ga povabili kot častnega gosta na slavje novega časa. Rihard Jakopič se je s svojo prislovično prijaznostjo seveda odzval povabilu. Poleg njega je na novomeških dnevih nastopil kot gost teoretik Josip Vidmar. Na slavje ga je povabil slikar Božidar Jakac po tistem, ko sta se seznanila v Pragi. (vir: Podoba novomeške pomladi, Milček Komelj).

 

Na manifestaciji so javno brali Charlesa Darwina, Karla Marxa, Hegla in Ivana Cankarja. Neplačan oglas: sposodite si v najbližji javni knjižnici roman Mirana Jarca z naslovom Novo mesto, ker menim, da je v knjigarni ne boste našli. To je roman, ki tematizira Novomeško pomlad. Konec oglasa!

 

Za tiste, ki pa nimate časa prebrati knjige objavljam kratek, a poveden odstavek:

 

Pa veš kaj je godba? Godba ritmičnih valov: misli, zvokov in podob, vsega. Naj zna kdo še tako lepo povedati svoja čustva, ta je zame samo senzitiven epigon. Pravi pesnik je božanski stvarnik in kozmični anarhist. Kakor dinamo je, ki pošilja toke miljonov voltov skozi človeško duševnost, da jo izrabi, izmuči in preoblikuje. Pesnik bodočnosti ni zasanjan romantik, temveč mora plesati kot akrobat na žici človeške misli, razpete med rojstvo in smrtjo, in smejati se v globino miljonom gledalcev.

 

 

Duhovni vodja manifestacije je bil pesnik-eksploziv Anton Podbevšek. Dr. Janez Vrečko je v katalogu slovenske avantgarde Tank zapisal, da je Podbevšek že kot gimnazijec v šoli pred poukom sošolcem recitiral svojo poezijo. Navduševal jih je za vse moderno in prevratno: Stoječ na gimanzijski klopi sredi razreda v zanj značilnem slogu je govoril sošolcem o veliki evropski umetnosti in o tem, da je tudi Novo mesto lahko enakovreden del tega velikega svetovnega dogajanja.

 

Neverjetno čudežno bo takrat, ko se bo Novo mesto v bodočnosti odločilo in prijavilo ter tudi dobilo nominacijo za organizacijo Evropske prestolnice kulture (EPK). Takrat bodo besede Antona Podbevška bolj vredne od vseh občutjivih verzov vseh pesnikov sentimenta.

 

 

***

 

Dogodek, ki je šele retroaktivno dobil ime Novomeška pomlad, je bil prvi v državi SHS, ki si je izboril popolno umetniško avtonomijo. V zgodovini umetnosti bo ostal pomemben zaradi avantgardistične geste, ki je postala vsaj tako legitimna kot umetnina sama, če ne še bolj. 

 

Osrednji dogodki novomeških dnevov so bili: razstava ter literani in glasbeni recital. V podobnem zaporedju so jih istega leta ponovili: razstavo v Jakopičevem paviljonu, Kogojev koncert v ljubljanski Unionski dvorani, v Dramskem gledališču pa recitacijski večer z naslovom Človek z bombami. Dve leti kasneje, leta 1922, je Podbevšek zapisal v svoji umetniški reviji Rdeči pilot:

 

Ako je obdeloval spreten kipar svoj marmor, je poizkušal, da mu vdahne duh in temperament mesta. Vse njegove strasti, vse njegove slavne tradicije so morale oživeti v njegovem delu. Danes ni mesto več celota, nobene idejne skupine ni več. Mesto je le skup interesov slučajno znesenih ljudi, ki nimajo skupnih intersov, razen interesa, da se obogate na stroške velike mase. Domovina ni več ... 

 

Tako kot je dr. Janez Vrečko o Antonu Podbevšku zapisal, da se je uprl nacionalni porabi literature v ideološke namene, želim, da na podoben način izzveni tudi moj komenatar. Novomeška pomlad je bila navkljub istorodni in istospolni zasedbi umetnikov zaradi tem, motivov in vsebin nadnacionalni dogodek. Zato želim, da bi vse umetnine: od Jarčevega romana Novo mesto, do človeka z bombami, pa do glasbe Marija Kogoja, vse do njujorških barvnih filmov Božidarja Jakca postale del kulturnega spomina vseh mest in velemest sveta. Novo mesto je sicer zelo majhno mesto, a je bilo po duhu na začetku XX. stoletja vsaj za nekaj dni velemesto. Vsa naša Nova mesta bi morala postati z besedami novomeških pomladnikov naše ekstaze skulptura!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
8
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
2
13.06.2021 22:44
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
11
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
O neenakosti v zdravstvu: Kaj nam razkriva primerjava razmer glede Covid-19 med Indijo in Slovenijo?
7
24.05.2021 06:06
Mediji so zadnje čase polni dramatičnih poročil o razmerah v Indiji, kjer naj bi covid-19 zdravstveni sistem že skoraj spravil ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.843
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.031
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.184
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.275
05/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.477
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 781
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 697
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 566
09/
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
Borut Pahor
Ogledov: 1.216
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 569