Komentar

Aleksander Čeferin in evropski nogomet

Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander Čeferin, predsednik upravnega organa Evropske nogometne zveze (UEFA), ki se je odločil, da se bo vrnil v svoje rodno mesto in otvoril nogometni festival, pobudo Uefinega programa Nogomet za vse, katerega cilj je ta šport približati vsem, brez izjem.

29.09.2019 11:00
Piše: Valerio Fabbri
Ključne besede:   UEFA   Ljubljana   Aleksander Čeferin   nogomet   transparentnost

Foto: Mediaspeed

Transparentnost vodenja organizacije vodi k razvijanju kulture zaupanja med vodilnimi in vsemi ostalimi. Ko vodje delujejo transparentno, se težave enostavno odpravlja hitreje.

Izvršni odbor UEFA, ki se je minuli torek sestal v Ljubljani, je sprejel več pomembnih odločitev. Ne le, da so bili imenovani gostitelji številnih klubskih in državnih ekipnih tekmovanj, člani ExCo so razpravljali tudi o temah, kot so tretje Uefino klubsko tekmovanje, postopek žrebanja, konkurenčno ravnotežje, trajnost, prirejanje tekem in boj proti piratstvu. Vrhunec enodnevnega dogodka je bila Uefina pobuda "Football in Schools" (Nogomet v šolah), ki je potekala na Trgu republike, inovativni festival, katerega sporočilo je promocija resničnih, pozitivnih vrednot nogometa med šolarji: spoštovanje, ekipno delo, vključenost in prijateljstvo. Če se postavimo v čevlje otrok, ki so na dogodku imeli priložnost odigrati tekmo nogometa z nogometnimi ambasadorji in nekdanjimi zvezdniki, kot sta Luis Figo ali Milenko Ačimovič, si lahko predstavljamo, kako čarobna je bila ta izkušnja za mlade športnike. Gre za uresničitev sanj, ki jo želi Uefa še naprej spodbujati s programom Nogomet v šolah, ki stremi k izboljšanju sodelovanja med lokalnimi izobraževalnimi organi in promociji resničnih vrednot osnovnega nogometa za vse.

 

Aleksander Čeferin se je torej vrnil domov v spremstvu znanih, vplivnih in bogatih osebnosti, kot so to pred samim dogodkom naznanjali v medijih. Nogometni navdušenec in prijatelj poročevalca dogodka je dejal, da je Čeferin najbolj priznana in najvplivnejša slovenska javna osebnost, tako doma kot v tujini. Svojo trditev je utemeljil  z dejstvom, da ima zelo malo politikov priložnost se sestati z voditelji držav in vplivnimi evropskimi politiki ter hkrati uživati tako dober ugled vzornega delavca. Čeprav je novinarjev prijatelj morda zvenel že pretirano navdušeno in se je v njegovi izjavi skrival kanček razumljivega in upravičenega nacionalnega ponosa, dejstvo ostaja: Aleksander Čeferin je zelo cenjena javna osebnost v Sloveniji in Evropi. Od prevzema vloge predsednika septembra 2016 dalje se Čeferin trudi reformirati, ne pa revolucionirati Uefo, ki je tistega leta doživljala veliko krize, potem ko je bil njen takratni predsednik, nekdanji francoski zvezdnik Michel Platini, obtožen korupcije zaradi polemik povezanih s podelitvijo Euro 2016 Franciji in Svetovnega prvenstva 2022 Katarju.

 

Potem, ko je prvi dve leti od treh moral najprej končati Platinov mandat, je Čeferin uvedel številne spremembe, katerih vpliv je že viden zunaj igrišča. Ena izmed osrednjih tem njegovega predsedovanja je vrnitev upanja in solidarnosti, saj "pri finančnih zadevah ne gre le za denar, temveč tudi za pravilno prerazporeditev sredstev in solidarnost", kot je delaj Čeferin na 43. rednem kongresu Uefe, ki je bil februarja lani v Rimu. Poleg tega se je Čeferin zavzel za transparentnost Uefe, pri čemer sta preglednost in odprtost vedno večji del delovanja te organizacije. Dogodek v Ljubljani je odličen odraz tega. Važne niso besede, važna so dejanja, in gostovanje ExCo-ja v Ljubljani ni le odprlo Uefinih vrat, ponudilo je tudi možnost tesnega sodelovanja s tistimi državami, katerih nogometne zveze nimajo pogojev organizirati tovrstne prireditve. Večja solidarnost in preglednost nista zakonski zahtevi, kot je to pogosto pri velikih organizacijah, temveč sta premišljeni strateški izbiri predsednika Uefe in njenega najvišjega vodstva, da evropsko hišo nogometa prikažeta v najboljši luči. Takšna transparentnost ponuja deležnikom možnost, da ocenijo, kako organizacija deluje ter določa jasne načrte, kako jo izboljšati. Prav to je Uefa storila prejšnji torek. Nekatere manj privlačne, a morda bolj pomembne spremembe, ki jih je uvedel Čeferin, vključujejo boljše upravljanje, nova pravila za javna naročila, skladnost in več pobud, ki pomagajo obnoviti in izboljšati Uefino verodostojnost.

 

Dandanes je za uspeh organizacij ključnega pomena zagotoviti, da imajo vsi deležniki, od zaposlenih do partnerjev in vlagateljev, jasen vpogled na strategijo in delovanje podjetja, bodisi je dobro ali slabo. Transparentnost vodenja organizacije vodi k razvijanju kulture zaupanja med vodilnimi in vsemi ostalimi. Ko vodje delujejo transparentno, se težave enostavno odpravlja hitreje. Poleg tega kultura, ki ceni transparentnost na delovnem mestu, vzgaja zagnane zaposlene in ostale deležnike, posledica pa so boljši in tesnejši odnosi.

 

Kot pravi eden vplivnejših virov, ki je pomagal organizaciji prebresti težke čase: "Če imate radi nogomet, potem je Uefa idealni delodajalec za vas." Po škandalih, ki so negativno vplivali na razpoloženje znotraj organizacije in njeno kulturo, "so stvari zdaj bolj jasno strukturirane in celotna organizacija je, zahvaljujoč se Čeferinu in najvišjemu vodstvu, mnogo bolj transparentna", je še povedal vir.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,891
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,719
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,042
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,619
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,825
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,024
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,810
08/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 970
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,383
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,011