Razkrivamo

Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?

Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti posamezne države. Prikazuje nivo življenjskega standarda državljanov, torej blagostanja - seveda samo v ekonomskem smislu. Na zadovoljstvo in srečo ljudi vplivajo še drugi dejavniki, ki jih sicer pogosto zasledimo v raznih preglednicah in razvrstitvah držav, a se bolj redko uporabljajo. Podatek o gospodarski rasti države (realnem povečanju BDP) je pač najpogosteje citiran podatek in zato si bomo v nadaljevanju pogledali nekaj podatkov o gibanju BDP Slovenije, tudi v primerjavi z drugimi državami. 

03.10.2019 22:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   BDP   gospodarska rast   Evropa   Slovenija   kupna moč   PPP  

Če gledamo celotno obdobje od leta 1995 do danes, lahko ocenimo, da so naši dosežki nekoliko nad povprečjem Evropske unije oz. nad povprečno stopnjo glede na začetno razvitost države.

Praviloma nas najbolj zanima podatek o BDP na prebivalca, preračunan na kupno moč v posamezni državi. Ta podatek mogoče še najbolj točno predstavlja položaj (življenjski standard) povprečnega prebivalca države glede na njegovo kupno moč. Na prvi sliki je tako prikazan položaj prebivalcev posamezne države glede na povprečje Evropske Unije (EU 28 = 100) in to vse od leta 1995, ko so tudi na voljo podatki za vse države EU. Gibanja pred tem letom so bila še preveč  povezana z razpadom in preoblikovanji držav. V tem in tudi nadaljnjih slikah je prikazanih deset najbolj tipičnih držav EU poleg podatkov za ZDA. Na osnovi slike bi lahko naredili nekaj osnovnih zaključkov:

 

  • Nemčija in Avstrija uspevata ohranjati podoben položaj glede na povprečje EU, prav tako pa Portugalska, le da ta ves čas okoli 20 odstotkov pod povprečjem,

  • položaj prebivalcev ZDA in Velike Britanije se postopno znižuje, najbolj izrazito v negativno smer pa odstopajo Italijani, saj so od preko 20-odstotnega preseganja povprečja EU v dobrih dvajsetih letih padli na nivo 5 odstotkov pod povprečjem,

  • vse nove članice iz vzhodnega dela Evrope se povprečju postopno približujejo, pri čemer je značilno, da hitreje rastejo države, katerih izhodiščni položaj je bil nižji,

  • manj je znano, da je bila Češka po tem merilu že leta 1995 nekoliko pred Slovenjo, a smo jo nato prehiteli in zopet zaostali zaradi počasnejšega okrevanja po krizi,

  • po kupni moči je bil naš BDP na prebivalca lani 12,5 % pod povprečjem EU, na podobnem nivoju kot pred krizo leta 2008, le da je bil takratni rezultat v veliki meri posledica visoke gospodarske rasti zaradi zadolževanja v tujini (danes za razliko od takrat kljub rasti ustvarjamo presežek).

 

 

 

 

Lahko pa podatke o gibanju BDP pogledamo tudi z vidika rasti, torej indeks na izhodiščno leto 1995. V zgornji primerjavi lahko uporabljamo tekoče (nominalne) podatke, ker je šlo za primerjavo s povprečjem EU, pri spremljanju rasti pa seveda vedno gledamo realne spremembe, torej rast očiščena gibanja cen. Na naslednjem grafikonu je tako prikaz realnega gibanja od leta 1995 in to za celotni BDP države, ne na prebivalca. 

 

Če želimo spremljati moč in dosežke celotne države, potem je ta kazalec bolj ustrezen, saj zajema tako rast BDP na prebivalca kot tudi rast števila prebivalstva. Pri večini držav sicer ni velikih razlik, nekje pa je odstopanj več. Zaradi konstantnega priseljevanja izstopajo ZDA, kjer je njihova skupna rast podobna kot naši ali češki. Če pa pogledamo rast ZDA preračunano na prebivalca, pa je ta precej nižja in približno samo na nivoju povprečja EU (preračunano po kupni moči pa še to ne, kot smo videli v prejšnji sliki). Obratne razmere pa so na primer na Hrvaškem, kjer v rasti skupnega BDP za 20 odstotnih točk zaostajajo za Slovenijo, na prebivalca pa je bila rast celo nekoliko višja. Število prebivalcev Slovenije se je povečalo za 4 % od leta 1995, na Hrvaškem pa zmanjšalo za 11 %, kar se seveda odrazi v nižji rasti BDP celotne države.

 

Po tem prikazu smo v Sloveniji prehitevali v času do nastopa krize, nato pa se z njo borili nekaj dlje kot ostale države. V tej primerjavi je naša rast še vedno višja kot Češka (zaradi njihove višje osnove v 1995, kot omenjeno zgoraj), seveda pa so imele druge nove članice hitrejšo rast.

 

 

 

 

 

Takšne rezultate lahko ocenjujemo pozitivno ali negativno, zopet odvisno od pristopa. Najbrž ni dvoma, da naše spopadanje z učinki krize ni bilo preveč učinkovito in da smo v zadnjih desetih letih potencialno kar nekaj izgubili. Vseeno pa bo tem ne smemo mimo dejstva, da pa so bili dosežki v obdobju predvsem 2005-2008 v precejšnji meri rezultat močnega zadolževanja v tujini. Takratni dosežki zato niso v celoti primerljivi z današnjimi, dolgoročno niso bili vzdržni in to veliko zadolževanje je imelo zato tudi velik vpliv na kasnejša dogajanja.

 

Zaradi tega je za realno oceno potrebno pogledati daljše, skupno obdobje in na osnovi tega lahko ocenimo, ali so bile naše stopnje rasti primerljive z drugimi državami ali ne (ob tem seveda vedno drži, da bi bile ob ustreznejši ekonomski politiki lahko višje). Za realno oceno rasti moramo pogledati povprečno rast BDP na prebivalca (po stalnih cenah), to pa povezati z izhodiščnim položajem posamezne države. Bolj ko je država razvita, nižje stopnje lahko dosega in obratno - nižje ko startaš, objektivno lažje dosegaš visoke stopnje rasti.

 

Na naslednjem grafikonu je tako prikazana povprečna stopnja rasti BDP na prebivalca vse od leta 1995, dodan pa je tudi podatek, kakšen je bil BDP na prebivalca glede na povprečje EU merjen v kupni moči (purchasing price powerty - PPP). Slednji podatek najbolj točno odraža začetni nivo razvitosti države oz. standarda državljanov. Na sliki je lepo razvidno, kako so najmanj razvite države v zadnjih 25 letih dosegle višje stopnje gospodarske rasti (med 3 in 5 % povprečno na leto), najrazvitejše pa praviloma nižje (med 1 in 2 %). 

 

Glede na položaj na tej sliki lahko ocenimo, katera država je dosegla več, katera pa mogoče ni zadosti izkoristila svojega izhodiščnega položaja. Ob podatkih o rasti za posamezne države je namreč vrisana tudi regresijska premica, ki jo lahko upoštevamo kot neko povprečno pričakovano stopnjo rasti. In države, ki so nad njo, so dosegle boljše rezultate glede na izhodiščno stanje, države pod njo, pa relativno slabše. 

 

Če gledamo torej celotno obdobje od leta 1995, lahko ocenimo, da so naši dosežki nekoliko nad povprečjem EU oz. nad povprečno stopnjo glede na začetno razvitost države. Med razvitimi so "pričakovanja" presegle Švedska, Finska, Nizozemska, čeprav so njihove stopnje rasti seveda nižje kot v novih članicah. Med njimi pa so imeli hitrejšo rast Litva, Estonija, Poljska, zaostale pa Hrvaška, Madžarska in Bolgarija. Podobno seveda močno zaostaja za potenciali Italija, pa tudi iberski državi.

 

 

 

Kot povedano, vsekakor v Sloveniji nismo dosegli vsega, kar bi lahko in vedno bomo lahko govorili o izgubljenem desetletju. Vseeno pa dolgoročnejši pogled pokaže, da je bila naša rast nekoliko nad povprečno stopnjo rasti opredeljeno z izhodiščnim položajem naše države. Za konec pa mogoče še ena slika, v kateri primerjamo položaj državljanov posamezne države, če upoštevamo samo tisti del BDP, ki pripada zaposlenim (ljudem). BDP namreč odraža vse prihodke v državi, posebej pa se spremlja tudi samo prejemke za delo, brez prejemkov za kapital in brez ostalih postavk. Za spremljanje blagostanja ljudi, je ta podatek pravzaprav še bolj pomemben. V razvitejših državah je delež za zaposlene okoli polovice BDP (tudi v Sloveniji), v novih članicah pa je ta delež praviloma nižji, ker so plače nižje in več ostane za kapital. Poseben primer je Irska, kjer je zaradi tujih družb s sedežem na Irskem BDP zelo visok, ljudje pa za njihovo delo dobijo le 30 % BDP.

 

Po tem kriteriju vidimo, da močno prednjačimo pred vsemi vzhodnimi državami, pa tudi pred Italijo ali Portugalsko. Povprečni znesek dodane vrednosti, ki jih dobivajo Slovenci za svoje delo je pravzaprav celotno obravnavano obdobje precej bližje Evropi kot celotni BDP. Po zadnjih podatkih smo blizu 90 % evropskega povprečja, čeprav pa leta 2008 celo bližje povprečju. Primerjalno z Avstrijo ali Nemčijo pa smo seveda še vedno kakih 30 % nižje.

 

 

 

Če torej povzamemo ocene gibanja BDP Slovenije, bi lahko zapisali, da bila naša rast v celotnem obdobju po osamosvojitvi nekoliko nad povprečjem Evropske unije oz. nad povprečjem, ki so ga dosegale države EU, upoštevaje izhodiščno stopnjo razvitosti. Pri tem smo sicer veliko zagona in prednosti izgubili v letih po gospodarski krizi, a zavedati se moramo, da ugodni rezultati v letih pred krizo niso bili posledica zdrave rasti, temveč predvsem zadolževanja, kar nas je potem tudi obremenjevalo naslednja leta. Vseeno pa lahko ocenimo, da do nekega zaostajanja Slovenije na dolgi rok ni prišlo, da je položaj vzhodnih držav (še vedno) nižji oz. v relativno podobnem razmerju - drži pa tudi, da najbrž nismo izkoristili vseh potencialov, ki smo jih imeli in ki jih imamo. Z ustreznejšimi politikami bi bili nedvomno lahko še nekaj odstotnih točk višje oz. bližje evropskemu povprečju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Nižji proračunski presežek v 2019: Manj dividend državnih bank, slabše črpanje denarja iz kohezijskih in strukturnih skladov
4
13.02.2020 23:00
V letu 2018 je bil proračunski presežek skoraj 540 milijonov evrov, medtem ko je bil lani 225 milijonov. Zakaj takšen padec? ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
14
12.02.2020 23:15
Po Iowi je Bernie Sanders zdaj slavil še v New Hampshiru, za petami mu je še vedno Pete Buttigieg, tretja je bila presenetljivo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
33
10.02.2020 23:59
Medijske aktivnosti in izjave vrhunskih političnih luzerjev potrjujejo: tehtnica se je zdaj vseeno nagnila na stran predčasnih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
17
09.02.2020 23:59
Kaj me v primeru najnovejšega koronavirusa 2019-nCoV najbolj skrbi? Skrbi me že to, kar vemo. Toda obenem se bojim, da - glede ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pred 75. leti: Hitlerjevi načrti za operacijo Pomladno prebujenje in osvoboditev Auschwitza
6
05.02.2020 02:15
Pogosto se (zmotno) misli, da je bila zadnja velika bitka druge svetovne vojne nemška ofenziva proti zahodnim zaveznikom, ki je ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vse, kar ste hoteli vedeti o arbitraži in porazu na Sodišču EU, pa vam mediji tega niso hoteli ali smeli povedali
10
04.02.2020 01:45
Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Miro Cerar v odstopu, si je po pričakovani odločitvi Sodišča Evropske unije v Luksemburgu, ki se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Perfidni intervju: Ali se je Milan Kučan odrekel arbitraži in zdaj odpira vrata bilateralnim pogajanjem o meji med Slovenijo in Hrvaško?
29
03.02.2020 00:59
Bivši predsednik je v intervjuju za zagrebški Večernji list ponovno dokazal, da mu v politični kombinatoriki doma in na Balkanu ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kitajski sindrom" se tokrat imenuje koronavirus: Ubije vsakega štiridesetega okuženega
16
29.01.2020 23:32
Kako resen in nevaren je dejansko koronavirus, ki se je zadnji dan lanskega leta pojavil v kitajskem mestu Vuhan in se v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zdravko Počivalšek je tisti politik, od katerega je odvisno, ali bomo dobili novo koalicijo, ali pa gremo na predčasne volitve
22
28.01.2020 23:30
Kdo bo odločal o tem, ali bodo predčasne volitve ali nova koalicija? Janez Janša? Ne. Matej Tonin? Niti ne. Še manj predsednici ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,451
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,276
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,060
04/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,699
05/
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,606
06/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,238
07/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,577
08/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 1,250
09/
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
Simona Rebolj
Ogledov: 2,702
10/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,268