Opazili smo

Tanji Fajon v razmislek: O narodnoosvobodilnem boju in revoluciji

Revoluciji se je potihem odpovedala in jo s tem tudi izdala ravno borčevska organizacija. Pol stoletja jo je namreč slavila s polnimi omarami napisanih knjig, ji postavljala spomenike, jo zapisovala na grobove borcev, danes pa o njej nihče noče več slišati, kot da se jo sramujejo. Vsi so samo še borci proti okupatorju. To je srž problema okrog NOB-ja, revolucije in kolaboracije, ki je globoko razklal slovenski narod, in ga še danes razdvaja, ter  bi se mu morala Tanja Fajon nekoliko resneje posvetiti, če želi kaj prispevati k temu, da bi ta razkol enkrat presegli.

30.09.2019 14:00
Ključne besede:   Tanja Fajon   NOB   revolucija   zločini   kolaboracija   Spomenka Hribar   Ivan Kristan

Foto: Mediaspeed

"NOB ne more razvrednotiti rehabilitacija kolaboracije, ampak je ga omadeževalo in razvrednotilo predvsem revolucionarno nasilje, ki je bilo prav tako kot kolaboracija zavrženo dejanje." (Milan Gregorič)

Evropska poslanka Tanja Fajon je ob nedavnem dnevu miru pred spomenikom na Velikem Cerju dejala - med ostalim -, "da nikakor in nikoli ne smemo pristati na poskus, da bi stanje v Sloveniji med letoma 1945 in 1990 prikazovali enako, kot je bilo v Sovjetski zvezi, Romuniji in Vzhodni Nemčiji. In ne smemo dovoliti, da bi prek tega obdobja razvrednotili narodnoosvobodilni boj proti okupatorju (NOB) in rehabilitirali kolaboracijo". Nekaj podatkov o totalitarnosti in zločinskosti jugoslovanskega komunističnega režima: Tri četrt stoletja po drugi svetovni vojni, potem ko je z osamosvojitvijo resnica o revolucionarnih zločinih izbruhnila na dan z vso silovitostjo, so poskusi, da bi komunistično Jugoslavijo in z njo tudi Slovenijo izvzeli iz kroga krvavih totalitarnih režimov in jo doma in v svetu prikazali v lepši luči, odraz velike človeške slepote. Naj pri tem odmislim pol stoletja političnega, sodnega in vsakršnega drugega nasilja nad različno mislečimi in se omejim zgolj na zločine, storjene po letu 1945.

 

Aleksandar Ranković je denimo v svojem referatu v zvezni skupščini v Beogradu januarja 1951 poročal, da je bilo v Jugoslaviji v povojnem času od leta 1945 do leta 1951 pobitih, pretežno izvensodno, 568.000 ljudi, 3.777.776 pa naj bi jih bilo zaprtih ali interniranih v nekaj sto jugoslovanskih gulagih. Dr. Milko Mikola pa je v neki polemiki z dr. Rudijem Rizmanom na podlagi arhivskih dokumentov naštel sledečo bilanco komunističnega nasilja na slovenskih tleh po letu 1945:

 

- več kot 100.000 zunajsodno pobitih pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov,

 

- 14.000 zunajsodno pobitih Slovencev,

 

- več kot dvajset koncentracijskih in delovnih taborišč,

 

- okoli 25.000 političnih zapornikov,

 

- okrog 15.000 političnih obsojencev,

 

- blizu 60.000 nasilnih razlastitev premoženja,

 

- okoli 25.000 v Avstrijo pregnanih pripadnikov nemške narodne manjšine idr.

 

 

Naj k temu dodamo še nekatere srhljive podrobnosti, kot na primer to, da je bilo med 21. In 24 junijem 1945 pobitih in vrženih v brezno Konfin blizu Kočevja 150 žrtev - in to ujetnikov, ranjencev, bolnikov in invalidov, to je z mednarodnimi konvencijami zaščitenih skupin prebivalstva. Poznana so tudi dejstva o množičnem poboju Romov, to je celih plemen z otroki, nosečnicami in starimi ljudmi vred, kot npr. na Igu (53 žrtev), v Gabrju pri Mačkovcu (60 žrtev), v romskem naselju blizu Kanižarice (70 žrtev), pa skupina Romov, pobitih v bližini Sodražice idr.

 

O zločinski naravi jugoslovanskega komunističnega režima govori tudi seznam največjih množičnih morilcev 20. stoletja, ki ga je objavil nemški časopis Bild, v katerem je Tito - z enim milijonom ocenjenih žrtev - pristal na "častnem" desetem mestu, kmalu za svojimi velikimi vzorniki, kot so bili Mao Cetung (s 60 milijoni žrtev), Stalin (40 milijonov), Hitler (30 milijonov), Lenin (4 milijone), kamboški krvnik Pol pot (2 milijona). Britanski Daily Mail je v svojem seznamu Titu pripisal 570.000 žrtev (vir) in ga prav tako uvrstil v "slavno" druščino največjih zločincev 20. stoletja. Mediji so nedavno tega prinesli tudi informacijo o množičnem poboju okrog 300 hrvaških otrok ali šest polnih tovornjakov, ki so jih po vojni skupaj s starši zajeli na begu v Avstrijo in jih pometali v Matjaževo jamo blizu vasi Pevno na Gorenjskem in hkrati o poboju okrog 770 hrvaških civilistov, vključno s starši otrok, v bližnjem Balantovem smrečju.

 

Znano je tudi, da je bila jugoslovanska meja dolgo časa ena najbolj krvavih ter da obstajajo podatki, da je bilo na njej ubitih več ljudi kot na Berlinskem zidu. Mediji so prinesli tudi podatek, da je celo še 16. junija 1991 pri Holmcu padla zadnja žrtev na meji, to je begunec iz Šrilanke, in to kljub razvpiti samohvali o najbolj odprti meji. Kako je izgledalo življenje političnih zapornikov in sužnjev v jugoslovanskih gulagih, pa bi lahko Fajonova zvedela iz knjige primorskega duhovnika Stanka Sivca Skozi ogenj, kjer avtor opisuje, kako se je znašel "med sotrpini zaprtih ust, sklonjenih pogledov, z mislimi zazrtimi v prihodnost", in kako je doživljal "svojo zasužnjeno mladost, svojo poteptano človečnost, uničeno prihodnost … Vržen na slepi tir, z vprašanji brez odgovora, problemi brez rešitve in potmi brez izhoda". V rokah udbaških rabljev, "ki so te držali do grla v vodi, da si se potapljal, a se nisi potopil, da si se davil, a se nisi zadavil, in da si umiral, a nisi umrl …"

 

Knjigo Tanji Fajon toplo priporočam, da si tudi z njeno pomočjo nekoliko uredi stvari v svoji glavi. In ne nazadnje je bilo v zadnjih letih veliko napisanega tudi o nasilju in zločinih, ki jih je komunistično vodstvo zagrešilo nad Tigrovci, Čedrmaci ter drugimi primorskimi domoljubi in tako naprej brez konca. Če je Fajonovi vse to divjaško početje premajhno, da bi smeli Jugoslavijo (in Slovenijo) primerjali z ostalimi sosednimi komunističnimi režimi, potem ji ni pomoči, ker očitno ne more ven iz svojih plašnic. Prej bi lahko rekli, da se ne moremo z njimi primerjati zato, ker mi ni znano, da bi tudi tam prišlo do takih srhljivih množičnih pokolov.

 

V svojem strahu pred rehabilitacijo kolaboracije in razvrednotenjem NOB pa se je Fajonova lotila nepravega problema in se obrnila na nepravi naslov. Tudi če upoštevamo, da je bratomorno vojno zanetilo revolucionarno nasilje in to v tragičnih okoliščinah, ki jih v tem kratkem sestavku ni mogoče obdelati, bo namreč kolaboracija ostala zavrženo dejanje in jo nihče ne bo mogel rehabilitirati. Zato NOB-ja ne more razvrednotiti rehabilitacija kolaboracije, ampak je NOB omadeževalo in razvrednotilo predvsem revolucionarno nasilje, ki je bilo prav tako zavrženo dejanje, o čemer govorijo že skladovnice knjig, ki so se nabrale po osamosvojitvi, ko je pol stoletja skrita resnica o tem nasilju izbruhnila z vso silo na dan.

 

Spomenka Hribar, ki odločno obsoja kolaboracijo, se je npr. v polemiki okrog NOB-ja in revolucije spotaknila ob izjavo dr. Ivana Kristana, ustavnega pravnika, profesorja in bivšega rektorja univerze, da bi obsodba revolucije s strani NOB pomenila "skrunitev spomina na vse žrtve, ki so bile potrebne, da smo ustvarili novo državo, pravičnejšo od prejšnje". Najprej je izrazila svoj dvom, ali so bile res vse te žrtve potrebne zato, da smo si ustvarili novo državo, in potem dodala, "da večje skrunitve spomina na žrtve, večje samoobsodbe revolucije, kot so bile povojne likvidacije, ni". Da je bila nova država pravičnejša od predvojne, pa je menila, da se je s to ugotovitvijo možno strinjati, "če pozabimo na revolucionarno nasilje, medvojno in povojno, in če pozabimo na to, da je bil velik del državljanov v tej pravičnejši državi drugorazreden".

 

K čemur bi še pripomnil, da pa se je, neverjetno, ta tako zelo "pravična" država prav kmalu sesula sama vase. Prav tako je Hribarjeva zavrnila Kristanovo trditev, da se z razdvajanjem NOB in revolucije izpodbija legitimnost celotne NOB. Odgovarjala mu je, "da problematizacija revolucije nič ne odvzame NOB-ju, ampak problematizira le revolucijo. Izpodbija torej le njeno legitimnost, medtem ko legitimnost NOB-ja šele zdaj izstopi kot taka. Legitimna je bila NOB, revolucija pa njen parazit".

 

Končno se je revoluciji potihem odpovedala in jo s tem tudi izdala ravno borčevska organizacija. Pol stoletja jo je namreč slavila s polnimi omarami napisanih knjig, ji postavljala spomenike, jo zapisovala na grobove borcev, danes pa o njej nihče noče več slišati, kot da se jo sramujejo. Vsi so samo še borci proti okupatorju. To je srž problema okrog NOB-ja, revolucije in kolaboracije, ki je globoko razklal slovenski narod, in ga še danes razdvaja, ter  bi se mu morala Fajonova nekoliko resneje posvetiti, če želi kaj prispevati k temu, da bi ta razkol enkrat presegli.

 

Milan Gregorič

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Lovke orožarske afere Patria tudi v Golobovem kabinetu
3
29.06.2022 22:07
Predsednik vlade Robert Golob, ki je doslej večkrat zelo suvereno javno kritiziral sporne kadrovske prakse iz preteklosti, ko ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
"Moj ponos je več vreden kot 12.000 evrov in zaradi tega bom odstopil."
5
22.05.2022 23:23
V začetku junija 2022 bomo dobili novo, že 15. vlado Republike Slovenije. Prišel bo novi finančni minister, ki si bo izbral ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ruske matere, vaši otroci streljajo na mirne civiliste. Ubijajo ženske, ubijajo otroke.
1
04.03.2022 21:08
Metropolit Kliment, škof ukrajinske pravoslavne cerkve, ki v teh dneh preživlja najhujše čase po Stalinu in Hitlerju, se je ... Več.
Piše: Uredništvo
Do konca februarja razstava priznanih umetnikov v Galeriji Bažato
0
06.01.2022 17:51
16 umetnikov z deli različnih generacij, ki za svoje ustvarjanje uporabljajo raznovrstne tehnike in medije se do konca februarja ... Več.
Piše: Uredništvo
Proti obveznemu cepljenju pred Covid-19: odprto pismo Vladi Republike Slovenije
12
27.12.2021 18:52
Neposredno ali posredno siljenje ljudi v cepljenje, še bolj pa morebitna uradna uvedba obveznega cepljenja proti Covidu-19 so v ... Več.
Piše: Uredništvo
Božična pesem, sovražnik tiranije
0
25.12.2021 23:42
Obstaja zelo veliko radostnih hvalnic in božičnih pesmi,toliko veličastne glasbe in umetnosti, ki ju je navdihnila krščanska ... Več.
Piše: Keith Miles
Svarilo Svetovne zdravstvene organizacije: Cepljenje ne varuje pred okužbo!
7
25.11.2021 17:25
V času, ko tudi Slovenija beleži vrhunec četrtega vala epidemije virusa SARS-Cov-2, je zelo na mestu opozorilo Svetovne ... Več.
Piše: Uredništvo
Vodikova polnilnica: Pomemben preboj na področju čiste energije
2
25.11.2021 09:46
V edini cementarni v Sloveniji so prepričani, da lahko s čistim vodikom popeljejo regijo do čistejše in bolj zelene prihodnosti. ... Več.
Piše: Uredništvo
Bi uvedba registra izboljšala obravnavo oseb s sladkorno boleznijo?
0
08.11.2021 15:05
Kar sto let je že minilo od izuma inzulina, ki je tudi v Sloveniji rešil mnogo življenj. Zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Act Tank: Poziv k dostojnosti in odprtosti duha
4
06.11.2021 14:28
Marko Voljč in Žiga Vavpotič sta v imenu Act Tanka na javnost naslovila poziv v zvezi z medijskim in političnim pogromom nad ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Bližamo se meji zmogljivosti zdravstvenega sistema."
2
02.11.2021 22:04
Spoštovane državljanke in državljani,vem, da utegne biti ta poziv preslišan. Vendar iskreno čutim potrebo, da vse nas opozorim ... Več.
Piše: Uredništvo
Lažnivi Luka
6
22.10.2021 12:41
Če bo vladal KUL z Lukom Mesecem, nam bodo očitno nacionalizirali podjetja, o čemer je Levica že govorila, odvzeli nam bodo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Umetna inteligenca lahko razbremeni zdravstveno osebje
0
15.10.2021 21:24
Dokaz, kam nas lahko privede umetna inteligenca in digitalizacija, je tudi robotkaFrida, kiso jo ustrezno programirali ... Več.
Piše: Uredništvo
O čem bodo odločali Koprčani na nedeljskem referendumu?
0
05.10.2021 22:34
Mestna občina Koper (MOK) je za 10. oktober razpisala referendum za novo prostorsko ureditev območja Ton City, zemljišča v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Planinski vestnik ob 126-letnici prejel Pahorjevo državno odlikovanje
2
01.09.2021 10:05
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je z redom za zasluge odlikoval najstarejšo slovensko revijo Planinski vestnik. ... Več.
Piše: Uredništvo
"Negativne posledice družbenega kaosa obremenjujejo prav vsako družino"
1
23.08.2021 17:55
Ivana Gradišnik in Barbara B. Pribaković stav imenu ekipe Familylab Slovenija medijem in javnosti poslali odprto pismo pred ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenec, ki Iraku obljublja milijardni gospodarski razvoj
0
22.08.2021 00:00
V procesu pogajanja med vlado Iraka in Svetovno banko o financiranju digitalizacije gospodarstva in državne uprave te ... Več.
Piše: Uredništvo
Rotary klub dijakom in študentom uresničuje sanje
0
11.07.2021 00:12
Ponosni smo, da smo tudi letos, takratnim epidemiološkim razmeram navkljub, zaplesali tradicionalni Veliki rotarijski ples in ... Več.
Piše: Uredništvo
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.833
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.554
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.617
04/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.589
05/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 1.264
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.470
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.409
08/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.084
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 532
10/
Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati
Boris Meglič
Ogledov: 21.017