Komentar

Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!

Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve dalje prejela, kam vse je ta denar odtekel? Tega najbrž ne ve nihče, zato preiskovalni organi ne bodo nikoli odkrili vseh razsežnosti tega organiziranega plenjenja javnega denarja. Najhuje je to, ker sta bili celotna operacija prodaje Adrie Airways sumljivemu tujemu skladu in končno tudi njena likvidacija bržkone namenjeni ravno temu brisanju teh sledi. Ni izključeno, da prav zdaj poteka še zadnje "čiščenje arhivov", ki bi lahko razkrili kriminal.

 

06.10.2019 09:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Adria Airways   stečaj   likvidacija   Slovenija   letalske družbe   Janez Kocijančič   Letališče Jožeta Pučnika

Foto: Mediaspeed

Bog se nas usmili in naj prepreči, da bi pri reševanju naše letalske povezanosti s svetom sodelovali predsednik vlade, minister za gospodarstvo, ministrica za promet ali še kakšen "genij", ki nas je doslej že drago stal.

Zgodbo o Adrii Airways je potrebno razdeliti v dva dela, in sicer se prvi del nanaša na obdobje od ustanovitve do 1. oktobra letos, drugi del pa od tega dneva dalje. Prvi del je obdobje vzponov in padcev, svetlih trenutkov in žal tudi obdobje njenega konca. Posebno poglavje je obdobje od osamosvojitve do njenega stečaja. Ob osamosvojitvi je Adrio vodil Janez Kocijančič, ki je naredil prvo resnejšo izgubo, ki jo je morala država kar nekaj časa odplačevati. Da je šlo za lumparijo, je Kocijančič razodel sam, ko se je v ponedeljek zvečer pojavil v Studiu City in modroval z Marcelom Štefančičem. Pogovor je bil kulisa, ki naj zakrije njegovo početje, ki je načelo finančno trdnost Adrie.

 

Po "Kocki" se je zvrstila na direktorskem stolčku galerija temnih in manj temnih likov, ki so siromašili in plenili Adrio, kolikor se je le dalo. Ob tem je potrebno poudariti, da je bila Adria ves ta čas zelo dober in pošten kolektiv, ki je le z entuziazmom prenašal vse lumparije, ki so jih je počenjali ljudje, prisesani na Adrio in na državno pomoč, ki je nenehno dotekala. Koliko je bilo te pomoči in kam je odtekla, ne ve nihče. Tega tudi nikoli ne bomo odkrili. Najhuje je to, ker je celotna operacija prodaje tujemu skladu in končno likvidacija bržkone namenjena ravno temu brisanju sledi in prav gotovo prav zdaj poteka še zadnje "čiščenje arhivov", ki bi lahko razkrili kriminal.

 

Z Adrio je torej konec.

 

Od 1.10.2019 pa so bile na voljo ti zgodbe, od katerih je ena čista utopija, druga pa znanstvena fantastika. Glasijo pa se takole: stečaj oziroma likvidacija (1), uvedba tujega avioprevoznika (2) ali ustanovitev novega slovenskega avioprevoznika (3).

 

Kaj bo pomenil stečaj, se aktualna vlada niti ne zaveda. Stečaj Adrie namreč ni enak stečaju podjetja, ki vlaga kumarice ali prideluje marmelado. Niti ni enak propadu kakšnega hotela ali hotelskega kompleksa. Je mnogo več. Slovenija je turistična država, še pomembneje pa je, da je tudi visoko razvita industrijska država in da je Ljubljana njeno poslovno in kulturno središče. Poslovni svet pa ve, da se posli sklepajo tam, kjer je izvrstna dostopnost. Tudi turisti gredo tja, kamor jih čim hitreje popeljejo prometne povezave. Z likvidacijo Adrie bo dostopnost do Slovenije vsaj nekaj časa zelo otežena. Izgubila bo kar nekaj povezav.

 

Vemo, da je bila Adria majhna aviokompanija, letališče Jožeta Pučnika pa je po vseh kriterijih letališče tretjega ali celo četrtega ranga. Ta dejstva kajpak niso vabljiva za nobeno letalsko družbo, saj na linijah, ki jih bi jih uvedli, ni pričakovati kakšnih večjih dobičkov. Takšno stanje ekonomsko ni zanimivo, tuje družbe pa vodi k vzdrževanju teh linij le profit. Če bo želela vlada pripeljati v Slovenijo tujega prevoznika, ga bo lahko zvabila le s subvencijami, kar že v štartu nakazuje netransparentnost. Vemo, da so subvencije glede na evropski pravni red zelo problematične, zato je potrebno poiskati na pol legalne poti, kar pa v državi, kjer je netransparentnost udomačena, pomeni veliko tveganje. Upravičeno se zato postavlja vprašanje, koliko lahko takšno poslovanje stane? Koliko bodo ob tem zaslužili kriminalci, ki so potopili Adrio?

 

Ob vsem tem pa Šarčeva vlada očitno niti ni sposobna skleniti takšnega aranžmaja. Minister Zdravko Počivalšek je namreč na izjavil, da že potekajo intenzivno pogovori z Lufthanso. Kdo jih vodi na naši strani? Takšne pogovore bi v danem primeru moral voditi predsednik vlade ali pa vsaj minister. Če vodijo pogovore uradniki na ministrstvu, je to že v naprej propadel posel. Na to opozarja bledi nastop predstavnika ministrstva v Tarči minuli teden, ko je praktično pet minut pred dvanajsto izjavil, da na ministrstvu pripravljajo zakon o sanaciji Adrie, ta pa je bila takrat praktično že potopljena. S takšnimi kadri ne moremo niti zmajev spuščati po vaški gmajni.

 

Pričakovati, da bo vlada, še manj pa ministrstvo vzpostavilo alternativne polete letal, je utopija. Tukaj je potrebno omeniti še dejstvo, da je bilo mnogo letalskih linij vzpostavljenih po načelu recipročnosti. Torej je šlo bolj za politični dogovor kot za ekonomsko linijo. Te linije bodo seveda zdaj dodatno pod vprašajem.

 

Adria ima celo vrsto dovoljenj, certifikatov, ocen in podobnih dokumentov, ki so v letalske prometu potrebni za letenje. Do njih ni lahko priti. Še težje je priti do dokumentov, ki potrjujejo poslovno odličnost, kar Adria tudi ima. Z likvidacijo bodo vsi ti dokumenti trajno izgubljeni in ob morebitni ustanovitvi nove kompanije jih bo potrebno pridobiti na novo. To je mukotrpen  posel, mnogo težji kot pridobiti vozniško dovoljenje B kategorije, če uporabimo ljudsko izrazoslovje Marjana Šarca. Tukaj naj navedem, da je bilo nekoč slovensko gradbeništvo v samem svetovnem vrhu pri gradnji tunelov. S propadom SCT smo izgubili vse reference in sedaj je takšne reference ponovno pridobiti izjemno težko. V letalstvu pa je pridobivanje takšnih dokumentov še mnogo težje.

 

Končno, še vedno obstaja vsaj teoretična možnost, da se Adria reši. Sumljivi sklad, ki mu je bila Adria prodana v skrajno sumljivih okoliščinah, bi se moral Adrii odpovedati. Ali je možno Adrio v stečajnem postopku odkupiti, rešiti predvsem dobro ime, certifikate in požrtvovalni kolektiv? Ali je ob stečaju možno del dolgov prenesti na upnike? Tudi to je verjetno možno, če bi se seveda s tem strinjali. Ali je možno na pogorišču začeti graditi novo bodočnost? Verjetno da. Vse to je možno, vendar ne z ekipo, ki vodi Slovenijo. Pravzaprav Slovenije ne vodi, ampak se poigrava z njo. V Sloveniji ni strokovnjakov, ki bi lahko vodili tak postopek, zato se je potrebno ozreti naokoli in poiskati najboljše in najzanesljivejše ljudi, ki lahko pomagajo.

 

Prav gotovo je mnogo Slovencev po svetu, ki se na takšne posle spoznajo, ali pa imajo zveze s strokovnjaki, ki jih je potrebo vključiti. Seveda pa so za takšno "rešilno operacijo" potrebni poštenje, znanje in zavest. Bog se nas usmili in naj prepreči, da bi pri tem sodelovali predsednik vlade, minister za gospodarstvo, ministrica za promet ali še kakšen "genij", ki nas je doslej že drago stal. Ob tako tragičnem trenutku, kot je propad edine letalske družbe, ki je (bila) povezana s Slovenijo, se je potrebno strezniti in prenehati igrati kabaret. Trenutek je preresen in preveč usoden.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
1
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.541
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.839
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.526
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.821
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.105
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.485
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.515
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.060
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 827
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 745