Komentar

Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!

Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve dalje prejela, kam vse je ta denar odtekel? Tega najbrž ne ve nihče, zato preiskovalni organi ne bodo nikoli odkrili vseh razsežnosti tega organiziranega plenjenja javnega denarja. Najhuje je to, ker sta bili celotna operacija prodaje Adrie Airways sumljivemu tujemu skladu in končno tudi njena likvidacija bržkone namenjeni ravno temu brisanju teh sledi. Ni izključeno, da prav zdaj poteka še zadnje "čiščenje arhivov", ki bi lahko razkrili kriminal.

 

06.10.2019 09:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Adria Airways   stečaj   likvidacija   Slovenija   letalske družbe   Janez Kocijančič   Letališče Jožeta Pučnika

Foto: Mediaspeed

Bog se nas usmili in naj prepreči, da bi pri reševanju naše letalske povezanosti s svetom sodelovali predsednik vlade, minister za gospodarstvo, ministrica za promet ali še kakšen "genij", ki nas je doslej že drago stal.

Zgodbo o Adrii Airways je potrebno razdeliti v dva dela, in sicer se prvi del nanaša na obdobje od ustanovitve do 1. oktobra letos, drugi del pa od tega dneva dalje. Prvi del je obdobje vzponov in padcev, svetlih trenutkov in žal tudi obdobje njenega konca. Posebno poglavje je obdobje od osamosvojitve do njenega stečaja. Ob osamosvojitvi je Adrio vodil Janez Kocijančič, ki je naredil prvo resnejšo izgubo, ki jo je morala država kar nekaj časa odplačevati. Da je šlo za lumparijo, je Kocijančič razodel sam, ko se je v ponedeljek zvečer pojavil v Studiu City in modroval z Marcelom Štefančičem. Pogovor je bil kulisa, ki naj zakrije njegovo početje, ki je načelo finančno trdnost Adrie.

 

Po "Kocki" se je zvrstila na direktorskem stolčku galerija temnih in manj temnih likov, ki so siromašili in plenili Adrio, kolikor se je le dalo. Ob tem je potrebno poudariti, da je bila Adria ves ta čas zelo dober in pošten kolektiv, ki je le z entuziazmom prenašal vse lumparije, ki so jih je počenjali ljudje, prisesani na Adrio in na državno pomoč, ki je nenehno dotekala. Koliko je bilo te pomoči in kam je odtekla, ne ve nihče. Tega tudi nikoli ne bomo odkrili. Najhuje je to, ker je celotna operacija prodaje tujemu skladu in končno likvidacija bržkone namenjena ravno temu brisanju sledi in prav gotovo prav zdaj poteka še zadnje "čiščenje arhivov", ki bi lahko razkrili kriminal.

 

Z Adrio je torej konec.

 

Od 1.10.2019 pa so bile na voljo ti zgodbe, od katerih je ena čista utopija, druga pa znanstvena fantastika. Glasijo pa se takole: stečaj oziroma likvidacija (1), uvedba tujega avioprevoznika (2) ali ustanovitev novega slovenskega avioprevoznika (3).

 

Kaj bo pomenil stečaj, se aktualna vlada niti ne zaveda. Stečaj Adrie namreč ni enak stečaju podjetja, ki vlaga kumarice ali prideluje marmelado. Niti ni enak propadu kakšnega hotela ali hotelskega kompleksa. Je mnogo več. Slovenija je turistična država, še pomembneje pa je, da je tudi visoko razvita industrijska država in da je Ljubljana njeno poslovno in kulturno središče. Poslovni svet pa ve, da se posli sklepajo tam, kjer je izvrstna dostopnost. Tudi turisti gredo tja, kamor jih čim hitreje popeljejo prometne povezave. Z likvidacijo Adrie bo dostopnost do Slovenije vsaj nekaj časa zelo otežena. Izgubila bo kar nekaj povezav.

 

Vemo, da je bila Adria majhna aviokompanija, letališče Jožeta Pučnika pa je po vseh kriterijih letališče tretjega ali celo četrtega ranga. Ta dejstva kajpak niso vabljiva za nobeno letalsko družbo, saj na linijah, ki jih bi jih uvedli, ni pričakovati kakšnih večjih dobičkov. Takšno stanje ekonomsko ni zanimivo, tuje družbe pa vodi k vzdrževanju teh linij le profit. Če bo želela vlada pripeljati v Slovenijo tujega prevoznika, ga bo lahko zvabila le s subvencijami, kar že v štartu nakazuje netransparentnost. Vemo, da so subvencije glede na evropski pravni red zelo problematične, zato je potrebno poiskati na pol legalne poti, kar pa v državi, kjer je netransparentnost udomačena, pomeni veliko tveganje. Upravičeno se zato postavlja vprašanje, koliko lahko takšno poslovanje stane? Koliko bodo ob tem zaslužili kriminalci, ki so potopili Adrio?

 

Ob vsem tem pa Šarčeva vlada očitno niti ni sposobna skleniti takšnega aranžmaja. Minister Zdravko Počivalšek je namreč na izjavil, da že potekajo intenzivno pogovori z Lufthanso. Kdo jih vodi na naši strani? Takšne pogovore bi v danem primeru moral voditi predsednik vlade ali pa vsaj minister. Če vodijo pogovore uradniki na ministrstvu, je to že v naprej propadel posel. Na to opozarja bledi nastop predstavnika ministrstva v Tarči minuli teden, ko je praktično pet minut pred dvanajsto izjavil, da na ministrstvu pripravljajo zakon o sanaciji Adrie, ta pa je bila takrat praktično že potopljena. S takšnimi kadri ne moremo niti zmajev spuščati po vaški gmajni.

 

Pričakovati, da bo vlada, še manj pa ministrstvo vzpostavilo alternativne polete letal, je utopija. Tukaj je potrebno omeniti še dejstvo, da je bilo mnogo letalskih linij vzpostavljenih po načelu recipročnosti. Torej je šlo bolj za politični dogovor kot za ekonomsko linijo. Te linije bodo seveda zdaj dodatno pod vprašajem.

 

Adria ima celo vrsto dovoljenj, certifikatov, ocen in podobnih dokumentov, ki so v letalske prometu potrebni za letenje. Do njih ni lahko priti. Še težje je priti do dokumentov, ki potrjujejo poslovno odličnost, kar Adria tudi ima. Z likvidacijo bodo vsi ti dokumenti trajno izgubljeni in ob morebitni ustanovitvi nove kompanije jih bo potrebno pridobiti na novo. To je mukotrpen  posel, mnogo težji kot pridobiti vozniško dovoljenje B kategorije, če uporabimo ljudsko izrazoslovje Marjana Šarca. Tukaj naj navedem, da je bilo nekoč slovensko gradbeništvo v samem svetovnem vrhu pri gradnji tunelov. S propadom SCT smo izgubili vse reference in sedaj je takšne reference ponovno pridobiti izjemno težko. V letalstvu pa je pridobivanje takšnih dokumentov še mnogo težje.

 

Končno, še vedno obstaja vsaj teoretična možnost, da se Adria reši. Sumljivi sklad, ki mu je bila Adria prodana v skrajno sumljivih okoliščinah, bi se moral Adrii odpovedati. Ali je možno Adrio v stečajnem postopku odkupiti, rešiti predvsem dobro ime, certifikate in požrtvovalni kolektiv? Ali je ob stečaju možno del dolgov prenesti na upnike? Tudi to je verjetno možno, če bi se seveda s tem strinjali. Ali je možno na pogorišču začeti graditi novo bodočnost? Verjetno da. Vse to je možno, vendar ne z ekipo, ki vodi Slovenijo. Pravzaprav Slovenije ne vodi, ampak se poigrava z njo. V Sloveniji ni strokovnjakov, ki bi lahko vodili tak postopek, zato se je potrebno ozreti naokoli in poiskati najboljše in najzanesljivejše ljudi, ki lahko pomagajo.

 

Prav gotovo je mnogo Slovencev po svetu, ki se na takšne posle spoznajo, ali pa imajo zveze s strokovnjaki, ki jih je potrebo vključiti. Seveda pa so za takšno "rešilno operacijo" potrebni poštenje, znanje in zavest. Bog se nas usmili in naj prepreči, da bi pri tem sodelovali predsednik vlade, minister za gospodarstvo, ministrica za promet ali še kakšen "genij", ki nas je doslej že drago stal. Ob tako tragičnem trenutku, kot je propad edine letalske družbe, ki je (bila) povezana s Slovenijo, se je potrebno strezniti in prenehati igrati kabaret. Trenutek je preresen in preveč usoden.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
3
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.759
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.484
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.842
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.595
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.767
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.361
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.244