Komentar

Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!

Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila za malega dečka Krisa - in to večinoma le s klikom na pet znakov na svojih mobilnih telefonih. Prav ta fenomen me je zapeljal v razmislek, zakaj ne bi te energije, notranje želje po dobrem in pravičnem, ki je očitno v veliki večini državljanov in ji sodobna tehnologija omogoča res hiter in efektiven preboj na plano, uporabili za reševanje največjih in najakutnejših problemov naše domovine? Zakaj ne bi naredili vsaj kakšnega poskusa?

02.10.2019 22:30
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   Kris   pomoč   zdravstvo   skupnost   odločanje   odločevalci   demokracija

Foto: Regional (www.regionalobala.si)

Fenomen Kris dokazuje, da obstaja pot. Da obstaja način, kako dosegati dobro in pravično kljub okostenelemu, zbirokratiziranemu svetu okoli nas.

Vzemimo za primer kar enega najakutnejših problemov, pa še nekako zelo blizu je po vsebini fenomenu Kris. To je problem javnega naročanja v zdravstvu (nabava medicinskih pripomočkov), ki ga premlevamo že nekaj let tako na parlamentarnih preiskovalnih komisijah kot na našem portalu+. Poskusimo za ta primer postaviti nekaj osnovnih, enostavnih pravil oziroma sugestij, kako, kje in kdaj izraziti to notranjo željo po boljšem in pravičnejšem vsakega državljana, ki bi ali bo imel to željo. Bi denimo s kakšnim novim orodjem argumentacije (primernim za obravnavani primer) povabili državljane, da kliknejo na nekaj tipk na svojem mobilniku in tako oddajo svoj glas za ali proti podanemu predlogu rešitve problema in istočasno s tem klikom prispevajo evro ali dva v nek konkreten in plemenit namen? Morda tudi dodajo komentar ali pa celo dodatni predlog izboljšave tega problema? Istočasno bi bil lahko ta klik tudi dokazilo aktivnega državljana. En državljan, en glas, en klik na mobilniku.

 

Za vse to je bolje, če se odvija na institucionalni platformi (sedaj je možna tudi enostavna online platforma), ki lahko edina zagotavlja po eni strani popolno transparentnost procesa, po drugi pa edina zagotavlja zavezo odgovornih po odgovarjanju. Najprimernejša platforma je parlament. Prav vsak poslanec ali državni svetnik jo lahko postavi (o tem sem pisal v svojem zadnjem prispevku tu na portalu, vir). Tudi sam sem postavil kar nekaj odmevnih platform pred več kot dvajsetimi leti v funkciji svetovalca tedanjega predsednika Državnega zbora. Resda mi je takratna generalna sekretarka zelo nasprotovala, a ni imela nobene pravne podlage, da bi to preprečila. Marsikaj, a vendar premalo, se je potem odvilo bolje in bolj prav. 

 

Fenomen Kris dokazuje, da obstaja pot, da je način, kako dosegati dobro in pravično kljub okostenelemu, zbirokratiziranemu svetu okoli nas. Morda obstaja v tem trenutku v Sloveniji sedem najbolj akutnih skupnostnih problemov, morda jih je teh sedem vključenih tudi v pozivu na protest v Ljubljani 10. oktobra. A pomislite, prav vsak državljan, ki bi morda rad dal glas za ali proti predlogu rešitve vsaj enega od teh sedmih problemov - in bi prispeval le 1 ali 5 evrov -, bi hkrati tudi vedel, da ni le prispeval k pritisku na odločevalce, ampak da bodo tako zbrana sredstva porabljena izključno za materialni del rešitve problema (pa naj bodo to medicinski pripomočki v našem primeru ali železniški tiri v kakšnem drugem akutnem primeru).

 

Protesti so legitimna oblika pritiska na odločevalce. Tudi sam bom šel 10. oktobra na Prešernov trg, a se hkrati zavedam, da je to premalo. Napovedani protesti rumenih jopičev nimajo tistega bistvenega, kar vsebuje fenomen Kris. To je moralne zaveze k boljšemu in pravičnejšemu. Ki jo povzroči individualna moč aktivnega državljana. Ko vzplamti v posameznem državljanu, ne tisti prvi pol za zadovoljitev sebe, svojega  sebnega zadovoljstva, ozkega interesa svojega klana, pač pa tisti drugi, plemeniti pol, pol za boljše in pravičneje v skupnostnih problemih, za domovino, za vse druge ljudi, za dečka Krisa.

 

Ne gre samo za to, da nekdo podari en evro, za vse stalo pa naj poskrbijo drugi. Ne, gre tudi za to, da damo glas za ali proti predlogu rešitve skupnostnega problema. Da damo komentar, boljši predlog. Morda nas bo 100, kdaj drugič morda 1000, morda nekoč 100.000. Fenomen Kris dokazuje, da nas je v Sloveniji lahko še več takšnih, ki želimo bolje, lepše in pravičneje. In da se bo zadeva premaknila v smer, kot si želi vsaj 2/3 od aktivnih.

 

Osnovna pravila delovanja aktivnega državljanstva morajo obstajati. Še otroci na dvorišču, ko brcajo žogo, si postavijo dve šolski torbi za gol in potem lahko igra steče, dan je lepši. Brez nekaj osnovnih pravil, kako delovati kot aktivni državljan, pač ne gre. Če jih postavimo, če jih spoštujemo, če jih vsaj ena institucija sprejme, potem je šansa, da se zgodi fenomen Kris, vsaj pri enem akutnem skupnostnem problemu - kot je na primer javno naročanje pri medicinskih pripomočkih. Če se zgodi pri enem, se lahko potem morda tudi pri ostalih sedmih akutnih skupnostnih problemih. Gre za močan pritisk na odločevalce, morda se zbere celo nekaj denarja za konkretno pomoč kot pri Krisu.

 

Seveda bo vedno obstajalo ključno vprašanje: kdo lahko ugotovi, presodi ali kakorkoli trdi, da obstaja akuten, skupnostni problem, poda predlog rešitve tega problema in zahteva od institucije, da postavi platformo argumentacije in (ali) glasovanja? A podajmo se v riziko in postavimo trditev, da to lahko stori prav vsak poslanec ali državni svetnik v svoji instituciji. Na spletu se nahaja na stotine različnih metod in oblik argumentacije. Vsak naj izbere tisto, ki se mu zazdi najprimernejša. Morda poskusi celo s to, ki je v nekaj osnovnih obrisih prikazana v mojem današnjem prispevku ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.322
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.930
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.573
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.229
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.542
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.384
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.903
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.113
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 918
10/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 654