Komentar

Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna

Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico nacionalnega parlamenta. Če odštejemo federalno in zares posebno Belgijo, imata slabši položaj le Latvija in Slovenija, pri čemer je latvijska vlada večinska, njen predsednik pa izkušen politik z diplomo ameriške univerze. Na drugi strani pa Šarec nima nič od tega; njegovo volilno zaledje je šibko, političnih zvez pa zaradi kratkega staža nima.

06.10.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Slovenija   EU   Evropski svet   Macron   Merkel   Marjan Šarec   Belgija   Bruselj

Foto: Vlada Republike Slovenije

Evropski komisarji so za svoj umik iz nacionalne politike bogato nagrajeni, saj v petih letih zaslužijo več kot milijon evrov. 

 

Slovenci precej razpravljamo o razdorih v času hladne vojne (1946-1991), še rajši pa o razdorih pred njenim izbruhom, torej v času druge svetovne vojne (1939-1945). Pri tem se slovenski politični analitiki in celo profesorji političnih znanosti najrajši izogibajo dvema bistvenima dejstvoma, ki predstavljata izvir in okvir današnje evropske politike: spravi med Zavezniki in silami Osi - recimo med Francozi in Nemci  (1950) - in spravi med Zahodno in Vzhodno Evropo (2004). Prva in druga sprava sta pomenili zmago zahodne demokracije. Zanimivo je tudi to, da so bili načrtovalci prvega in drugega evropskega združevanja Angleži in Američani, ki se zadnje čase (neprevidno?) oddaljujejo od EU.

 

Demokracija pomeni moč in oblast večine, za katero so poleg drugih prominentno značilni pojavi, kot sta nacionalizem in populizem; to pa sta pojava, ki ju politični analitiki in profesorji političnih znanosti - praviloma - iz srca sovražijo. Posebej mrzka sta levičarskim (marksističnim, socialističnim) analitikom in profesorjem, ki so na področju političnih znanosti in analiz v večini in imajo na tem področju oblast. Ob tem je treba reči, da tudi politični operativci - posebej levičarski - niso navdušeni nad demokracijo, najuspešnejši pa so med njimi tisti, ki so sposobni svoje posebne (včasih prav malo demokratične) interese predstavljati kot večinske in demokratične. Ta sposobnost je pravzaprav bistvo politike. Iz te sposobnosti in kolektivov, ki jo občudujejo, črpajo politični operativci svojo samozavest. Politični operativci, posebej ambicioznejši med njimi, recimo jim državniki, skrbijo za čim bolj množično in stabilno zaledje. Njihovi volilni rezultati pogosto odražajo bolj ali manj spretno uporabo nacionalizma in populizma: tako da nacionalizem in populizem v besedah zavračajo, dejansko pa ju veselo uporabljajo.

 

Kako se evropskim demokratičnim merilom približuje in kako se od njih oddaljuje naša ljuba Slovenija? Prva značilnost članic EU je, da skrbijo za ustrezno zastopstvo v organih in na mestih Evropske unije, kjer se sprejemajo važne odločitve. Za ustrezno zastopstvo je večinoma poskrbljeno tako, da ga postavljajo in oblikujejo tisti, ki so v državah deležni največjega zaupanja volivcev, torej dosežejo najboljše rezultate na volitvah; volitve pa so načeloma demokratične, tako da lahko volivci - na naslednjih volitvah ali kako drugače - spoznajo svoje morebitne zmote, in neprimerne funkcionarje tudi zamenjajo, celo odpokličejo.

 

Zgodovinska opomba: Jugoslavija je propadla tudi zato, ker njene republike v najvažnejše centralne organe niso nujno pošiljale najboljših predstavnikov in ker neuspešnih predstavnikov zaradi nedemokratičnega sistema ni bilo mogoče zamenjati. V tem pogledu Slovenija ni bila edinstvena oz. izvirna.

 

Najvažnejša organa Evropske unije sta Evropska komisija in Evropski svet, vendar komisija ni nujno zbor najbolj prodornih in najbolj reprezentativnih ljudi, ampak je v več primerih (podobno, kot je bilo v Jugoslaviji) zbirka bolj ali manj uglednih osebnosti, ki so v svojih državah (republikah) nekako odveč ali povezani s takšnim ali drugačnim oportunizmom. Te osebnosti - komisarji - so za svoj umik iz nacionalne politike bogato nagrajeni, saj v petih letih zaslužijo več kot milijon evrov.

 

Drugače je pri Evropskem svetu, ki je zbor najmočnejših in najbolj izkušenih evropskih državnikov. Evropski svet sestavljajo predsedniki vlad oz. držav. Najbolj zanesljivo volilno zaledje/legitimnost imajo zaradi sistema predsedniških volitev predsedniki držav kot npr. francoski Macron (66%), ciprski Anastasiades (57%), litvanski Nauseda (66%) ali romunski Iohannis (54%) - pri čemer so zadnji trije glede pomena in moči neprimerljivi z Macronom. Pri predsednikih vlad so rezultati različni. Člani Evropskega sveta so predsedniki vlad, ki v svojih državah večinoma predstavljajo zmagovite, samostojno vladajoče oz. največje koalicijske stranke (Muscat 55%, Orban 45%, Johnson 42%, Mitsotakis 40%, Morawiecki 37,6%, Kurz 37,5%, Plenković 36%, Borisov 33,5%, Merkel 33%, Conte 32%, Costa 32%, Sanchez 29%, Babiš 29%, Löfven 28%, Pellegrini 28%, Frederiksen 25,9, Varadkar 25%, Rates 23%, Rutte 21%, Bettel 18,3%, Rinne 17,7%). Je pa tudi nekaj izjem in izvirnih rešitev v primerih Belgije (Michel), Latvije (Karinš) in Slovenije (Šarec).

 

Belgija je federalna država, ki predpostavlja ravnotežje med francoskimi in flamskimi strankami in ima manjšinsko vlado. Trenutno jo vodi predsednik desno-sredinske liberalne stranke, ki ima 7,56% podpore v federalnem parlamentu. Belgija je po eni strani znana po političnih težavah, ki jih premaguje s statusom ustanovne članice in s sedežem evropskih ustanov v Bruslju. Prvega ministra Latvije - nekdanjega ministra in evroposlanca - so izbrali iz najmanjše od petih koalicijskih strank, ki ima vsega 6,7% podpore, vendar ima udobno večino. Njegova stranka je desno-sredinska. Slovenski Šarec razpolaga z zaledjem manjšinske vlade, v kateri je z 12,6% najbolj uspešna njegova levo-sredinska stranka LMŠ.

 

Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico nacionalnega parlamenta. Če odštejemo federalno in zares posebno Belgijo, imata slabši položaj Latvija in Slovenija, pri čemer je latvijska vlada večinska, njen predsednik pa izkušen politik z diplomo ameriške univerze. V slovenskem primeru se srečamo s paradoksom, da je največja stranka v državi (25%) v opoziciji. Moč in vpliv v Evropski uniji sta seveda pogojena z velikostjo države in z volilnim rezultatom njenega predstavnika. Francoz Macron, ki uživa dvotretjinsko podporo francoskega volilnega telesa, ni vpliven po naključju. Tudi Nemka Merklova je dosegla dober (sicer nekoliko slabši) volilni rezultat, vendar predstavlja največjo državo, po vrhu vsega pa spada v najmočnejšo desno-sredinsko strankarsko povezavo. Šarec prihaja iz majhne države, njegovo volilno zaledje je šibko, političnih zvez pa zaradi kratkega staža nima.

 

Iz teh podatkov je mogoče sklepati o trdnosti in vplivnosti slovenskega člana Evropskega sveta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
8
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
2
13.06.2021 22:44
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
11
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
O neenakosti v zdravstvu: Kaj nam razkriva primerjava razmer glede Covid-19 med Indijo in Slovenijo?
7
24.05.2021 06:06
Mediji so zadnje čase polni dramatičnih poročil o razmerah v Indiji, kjer naj bi covid-19 zdravstveni sistem že skoraj spravil ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.843
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.031
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.184
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.275
05/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.477
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 781
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 697
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 566
09/
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
Borut Pahor
Ogledov: 1.216
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 569