Komentar

Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna

Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico nacionalnega parlamenta. Če odštejemo federalno in zares posebno Belgijo, imata slabši položaj le Latvija in Slovenija, pri čemer je latvijska vlada večinska, njen predsednik pa izkušen politik z diplomo ameriške univerze. Na drugi strani pa Šarec nima nič od tega; njegovo volilno zaledje je šibko, političnih zvez pa zaradi kratkega staža nima.

06.10.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Slovenija   EU   Evropski svet   Macron   Merkel   Marjan Šarec   Belgija   Bruselj

Foto: Vlada Republike Slovenije

Evropski komisarji so za svoj umik iz nacionalne politike bogato nagrajeni, saj v petih letih zaslužijo več kot milijon evrov. 

 

Slovenci precej razpravljamo o razdorih v času hladne vojne (1946-1991), še rajši pa o razdorih pred njenim izbruhom, torej v času druge svetovne vojne (1939-1945). Pri tem se slovenski politični analitiki in celo profesorji političnih znanosti najrajši izogibajo dvema bistvenima dejstvoma, ki predstavljata izvir in okvir današnje evropske politike: spravi med Zavezniki in silami Osi - recimo med Francozi in Nemci  (1950) - in spravi med Zahodno in Vzhodno Evropo (2004). Prva in druga sprava sta pomenili zmago zahodne demokracije. Zanimivo je tudi to, da so bili načrtovalci prvega in drugega evropskega združevanja Angleži in Američani, ki se zadnje čase (neprevidno?) oddaljujejo od EU.

 

Demokracija pomeni moč in oblast večine, za katero so poleg drugih prominentno značilni pojavi, kot sta nacionalizem in populizem; to pa sta pojava, ki ju politični analitiki in profesorji političnih znanosti - praviloma - iz srca sovražijo. Posebej mrzka sta levičarskim (marksističnim, socialističnim) analitikom in profesorjem, ki so na področju političnih znanosti in analiz v večini in imajo na tem področju oblast. Ob tem je treba reči, da tudi politični operativci - posebej levičarski - niso navdušeni nad demokracijo, najuspešnejši pa so med njimi tisti, ki so sposobni svoje posebne (včasih prav malo demokratične) interese predstavljati kot večinske in demokratične. Ta sposobnost je pravzaprav bistvo politike. Iz te sposobnosti in kolektivov, ki jo občudujejo, črpajo politični operativci svojo samozavest. Politični operativci, posebej ambicioznejši med njimi, recimo jim državniki, skrbijo za čim bolj množično in stabilno zaledje. Njihovi volilni rezultati pogosto odražajo bolj ali manj spretno uporabo nacionalizma in populizma: tako da nacionalizem in populizem v besedah zavračajo, dejansko pa ju veselo uporabljajo.

 

Kako se evropskim demokratičnim merilom približuje in kako se od njih oddaljuje naša ljuba Slovenija? Prva značilnost članic EU je, da skrbijo za ustrezno zastopstvo v organih in na mestih Evropske unije, kjer se sprejemajo važne odločitve. Za ustrezno zastopstvo je večinoma poskrbljeno tako, da ga postavljajo in oblikujejo tisti, ki so v državah deležni največjega zaupanja volivcev, torej dosežejo najboljše rezultate na volitvah; volitve pa so načeloma demokratične, tako da lahko volivci - na naslednjih volitvah ali kako drugače - spoznajo svoje morebitne zmote, in neprimerne funkcionarje tudi zamenjajo, celo odpokličejo.

 

Zgodovinska opomba: Jugoslavija je propadla tudi zato, ker njene republike v najvažnejše centralne organe niso nujno pošiljale najboljših predstavnikov in ker neuspešnih predstavnikov zaradi nedemokratičnega sistema ni bilo mogoče zamenjati. V tem pogledu Slovenija ni bila edinstvena oz. izvirna.

 

Najvažnejša organa Evropske unije sta Evropska komisija in Evropski svet, vendar komisija ni nujno zbor najbolj prodornih in najbolj reprezentativnih ljudi, ampak je v več primerih (podobno, kot je bilo v Jugoslaviji) zbirka bolj ali manj uglednih osebnosti, ki so v svojih državah (republikah) nekako odveč ali povezani s takšnim ali drugačnim oportunizmom. Te osebnosti - komisarji - so za svoj umik iz nacionalne politike bogato nagrajeni, saj v petih letih zaslužijo več kot milijon evrov.

 

Drugače je pri Evropskem svetu, ki je zbor najmočnejših in najbolj izkušenih evropskih državnikov. Evropski svet sestavljajo predsedniki vlad oz. držav. Najbolj zanesljivo volilno zaledje/legitimnost imajo zaradi sistema predsedniških volitev predsedniki držav kot npr. francoski Macron (66%), ciprski Anastasiades (57%), litvanski Nauseda (66%) ali romunski Iohannis (54%) - pri čemer so zadnji trije glede pomena in moči neprimerljivi z Macronom. Pri predsednikih vlad so rezultati različni. Člani Evropskega sveta so predsedniki vlad, ki v svojih državah večinoma predstavljajo zmagovite, samostojno vladajoče oz. največje koalicijske stranke (Muscat 55%, Orban 45%, Johnson 42%, Mitsotakis 40%, Morawiecki 37,6%, Kurz 37,5%, Plenković 36%, Borisov 33,5%, Merkel 33%, Conte 32%, Costa 32%, Sanchez 29%, Babiš 29%, Löfven 28%, Pellegrini 28%, Frederiksen 25,9, Varadkar 25%, Rates 23%, Rutte 21%, Bettel 18,3%, Rinne 17,7%). Je pa tudi nekaj izjem in izvirnih rešitev v primerih Belgije (Michel), Latvije (Karinš) in Slovenije (Šarec).

 

Belgija je federalna država, ki predpostavlja ravnotežje med francoskimi in flamskimi strankami in ima manjšinsko vlado. Trenutno jo vodi predsednik desno-sredinske liberalne stranke, ki ima 7,56% podpore v federalnem parlamentu. Belgija je po eni strani znana po političnih težavah, ki jih premaguje s statusom ustanovne članice in s sedežem evropskih ustanov v Bruslju. Prvega ministra Latvije - nekdanjega ministra in evroposlanca - so izbrali iz najmanjše od petih koalicijskih strank, ki ima vsega 6,7% podpore, vendar ima udobno večino. Njegova stranka je desno-sredinska. Slovenski Šarec razpolaga z zaledjem manjšinske vlade, v kateri je z 12,6% najbolj uspešna njegova levo-sredinska stranka LMŠ.

 

Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico nacionalnega parlamenta. Če odštejemo federalno in zares posebno Belgijo, imata slabši položaj Latvija in Slovenija, pri čemer je latvijska vlada večinska, njen predsednik pa izkušen politik z diplomo ameriške univerze. V slovenskem primeru se srečamo s paradoksom, da je največja stranka v državi (25%) v opoziciji. Moč in vpliv v Evropski uniji sta seveda pogojena z velikostjo države in z volilnim rezultatom njenega predstavnika. Francoz Macron, ki uživa dvotretjinsko podporo francoskega volilnega telesa, ni vpliven po naključju. Tudi Nemka Merklova je dosegla dober (sicer nekoliko slabši) volilni rezultat, vendar predstavlja največjo državo, po vrhu vsega pa spada v najmočnejšo desno-sredinsko strankarsko povezavo. Šarec prihaja iz majhne države, njegovo volilno zaledje je šibko, političnih zvez pa zaradi kratkega staža nima.

 

Iz teh podatkov je mogoče sklepati o trdnosti in vplivnosti slovenskega člana Evropskega sveta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
1
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,500
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,597
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,297
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,924
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,546
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,209
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,734
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,314
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,622
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 947