Komentar

Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo

Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V umetniških refleksijah gledamo ozaveščeno spominjanje. Še posebej je to razvidno v zvrsteh, ki so v svojem bistvu minljive. Gledališka refleksija je odraz človeka, ki teži k temu, da v scenski umetnini prepozna svoj umetniški ideal. Refleksija nam govori o tesni telesni povezanosti med umetnikom izvajalcem in avditorijem. Kritik analizira ta odnos in ga zapisuje. Naj ponovim mnogokrat izraženo misel v svetu umetnosti: gledališče je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo. V njej bdi kritična zavest človeštva.

05.10.2019 20:34
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gledališče   Jan Krmelj   Nika Prusnik Kardum   Triadni balet   Oskar Schlemmer   Paul Hindemith   Simon Šerbinek   Mateja Gaber   Hana Gaber

Po zelo dolgem času sem sedel v Ljubljani v hiperinteligentnem avditoriju.

Moj današnji komentar je refleks človeka, ki je po poklicu gledališki umetnik in ne kritik. To besedilo ne bo zadovoljilo nujnosti kritičnega govora; kritične distance med umetnikom in kritikom. Moj komentar je refleks priče, ki je prisostvovala procesiranju pomembne odrske umetnine mladega gledališkega umetnika Jana Krmelja. Neverjetno presenetljivo je kako ima ljubljanska skupnost veliko število odličnih gledaliških umetnikov. Predvsem takih, ki se odgovorno posvečajo umetniškemu eksperimentu. Jan Krmelj je zagotovo eden najizobraženejših in najpogumnejših.

 

Vsako umetniško eksperimentiranje zahteva natančno predanalizo in analizo po izvedbi poizkusa. V gledališču je vse v navzkrižnih pogledih med telesnostjo odra in avditorija. Pogledi projecirajo zavest izven časovnih okvirjev epohe. V Triadnem baletu Jana Krmelja in Nike Prusnik Kardum, ki je bil uprizorjen prejšni teden ob stoletnici ljubljanske univerze in Filozofske fakultete v Sokolskem domu na Taboru, smo gledali primerjavo med dvema projekcijama dveh stoletij. Primerjavo med prelomno predstavo Triadni balet, ki so jo eksperimentalno razvili na Bauhausu pod vodstvom kiparja Oskarja Schlemmerja, in analitskim modelom Jana Krmelja, ki je bil uprizorjen sto let kasneje. Schlemmerjev Triadni balet je bil izveden konec meseca septembra leta 1922 v Stuttgartu na glasbo Paula Hindemitha. O njem bi vam lahko dneve in dneve predaval. Na vašo srečo imam pred  seboj izvrsten analitsko-umetniški proizvod izjemno talanetiranega umetnika, ki se ni zapletel v zanko rekonstrukcije, ki je razvil samosvojo zavest o razliki med klasično figurativno telesnostjo, abstraktno telesnostjo Bauhausa in abstraktno protezo. Ni se zapletel v že mnogokrat rekonstruirano mehaničnost Triadnega baleta. Razvil je odnos med biomehanično abstrakcijo in fizično telesnostjo studia (tele/vizijo).

 

To, kar je Jan Krmelj osvojil in prenesel iz Schlemmerjevega prototipa v svojo umetnino, je:

 

a.) ballare, balet - ples. Ples je umetnost gibanja, telo se transfigurira v plesno dejanje.

 

b.) Triadnost. To je skupina treh enot, ki zastopajo tri principe v imenu enega!

 

c.) V scenskem prostoru je zadržal plastenje radikalnih avantgardnih praks.

 

 

Krmeljev odnos do historičnega Triadnega baleta je v osnovi boj proti institualizaciji mitskega dogodka v imenu nekritičnega ponavljanja. Ključna koordinata predstave je enota, ki jo gledamo v univerzalnem, studijskem času. Manifestira se s prisotnostjo objekta - svete kamere. Prisostvovali smo dogodku v univerzalnem studiu: V kraju kjer se nam vrača vse, v katerega vstopa vse. Vse, samo ne sedanjost (Claude Rabant). V umetnosti vstopamo v prostore samo zato, da bi s v njih zgubili. Opazujemo dele celote in lastnosti teh delov. Seveda pa so deli uglašeni z našo predstavo o celoti. Produkcijski presežek Krmeljevega Tridanega baleta sta omogočili Mateja in Hana Gaber.

 

 

Prva enota Triadnega baleta

 

V scenskem prostoru smo videli izjemno atmosfero, ki nam je vzpostavila zavest o mitskem svetu. Otvoritveni prizor je dobesedno drsel pred nami. Drsenje je stopnjevalo energijo gibalnega materiala. V njem nismo prisostvovali ritmizirani plesnosti. Ritmizacija zagotovo ni mera Krmeljeve gledališke umetnine, temeveč dresnje po atonalnosti. V prvi enoti triade smo z distance opazovali cono, v kateri se je pred nami odvijala proizvodnja znakovnosti. Proizvodnja onostranstva, ki zaupa v poetsko, ki zaupa v naravo organskega. V prvi enoti se je vzpostavljala gibalna koda, gibanje izven psihološko motiviranega materiala in brez historičnih plesnih tehnik. Ves ples je bil posvečen oblikovanju enkratnega in učinkovitega preseka scenskega prizora. Ta, ki je prišel gledati ples kot stilem, je utihnil in počakal na konec predstave.

 

Res je: živimo v budnem stanju! 

 

S prefinjenim drsenjem se je izoblikovala gledališka pokrajina, ki smo ji zaupali. Po dolgem obdobju sem v našem mestu uzrl popolnoma novo gledališko pokrajino, ki se ni sklicevala ne na resničnosti, še manj pa na plesne tehnike. Gledališka bitja z otrokom vred so se bojevala za telesnost vseh telesnosti, za gledališče samo (Bor Prokofijev, Andraž Prokofijev, Nace Novak, Arne Zalar). V prvem delu je bil gledalec univerzalni opazovalec začetka zgodovinjenja kozmosa. Točno to smo gledali na odru pa naj se prebere še tako nemogoče.

 

 

Druga enota Triadnega baleta

 

Triadnost pri Janu Krmelju pomeni trodelnost z razlogom. V drugem delu se je izrisalo v zmehačanem pogledu nepopolno telo. Izvrsten igralec Simon Šerbinek je v času študija na AGRFT izgubil obe nogi od kolen navzdol. Naj vam povem, da je kasneje tudi uspešno diplomiral na AGRFT in še na slavistiki. Danes dela v gledališču kot lektor. S svojim nepopolnim telesom je v predstavi obredno modeliral prostor, s središčenjem je biomehaniziral prostor vloge Simeona. Končno sem dočakal v naši skupnosti novoveško gledališko obrednost. Navkljub metafizičnemu zastavku smo v drugi enoti doživljali inteligentne studiske signale. Po dolgem času je slovenski narodnjaški volonterizem izginil iz scenskega prostora. V drugi enoti triade je drsenje začelo počasi izginjati. Vzpostavila se je predstava prekinitev. Nastavki oziroma gledališke informacije iz prve enote pa niso popolnoma izginili. V drugi enoti smo iz totala prešli v svet detailov. Vstopili smo v tematski fokus: v manjko uda, v manjko podaljška telesa, v usodni manjko. Iz iluzije prvega dela, ki je z mehaničnim ovnom zastopal tragični čas, smo v drugi enoti vstopili v studijsko resničnost, v katero smo se vklapljali in izklapljali. Protagonist nam je s pomočjo treh mladih plesalcev pošiljal sporočila iz bodočnosti. Gledali smo boj za življenje (Borghes) utrujenega človeka.Tako je druga triada postala dobesedni studio: soba za učenje. V njej se je iluzija iz prevega dela izoblikovala v nujnost, v resničnost. Drugače ni moglo biti. Nič nam ni pomagala gledališka iluzija, temveč le vitalizem junaka. Njegova širokogrudnost do nas vseh. Tako kot pri Brueglu z njegovimi slikovnimi polji polnimi montiranih udov.

 

 

Tretja enota Triadenga baleta

 

Razuditi se! Ne potrebovati udov. Sam sem ta čudež brez čudeža doživel v breztežnosti, kjer se je telo za nekaj trenutkov preoblikovalo v nekaj popolnoma drugega. Vsaj začasno. V predstavi Jana Krmelja smo gledali v tretji enoti vstop fenomena protez. Gledali smo pogojno razumljen drugi evolucijski dvig: ne stran od telesnosti, temveč nazaj k telesu. V tretji enoti smo gledali in poslušali (izvrstna galsba Gašperja Torhe in Kristjana Kroupa) zvočno osciliranje univerzuma. Tretja enota predstave je bila naseljena v avditoriju. Odzvanjala je v inteligenci avditorija. Po zelo dolgem času sem sedel v Ljubljani v hiperinteligentnem avditoriju.

 

Napovedi in prerokbe: Tisto, kar lahko napovemo, se lahko tudi zgodi. Jan Krmelj je umetnik, ki na glas govori z jezikom gledališča. Zaprite oči. Zadržite dih za tri sekunde in vstopite v nepopolno telo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,233
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,795
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,154
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,665
05/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,147
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,914
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,317
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,339
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,124
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,421