Komentar

Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo

Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V umetniških refleksijah gledamo ozaveščeno spominjanje. Še posebej je to razvidno v zvrsteh, ki so v svojem bistvu minljive. Gledališka refleksija je odraz človeka, ki teži k temu, da v scenski umetnini prepozna svoj umetniški ideal. Refleksija nam govori o tesni telesni povezanosti med umetnikom izvajalcem in avditorijem. Kritik analizira ta odnos in ga zapisuje. Naj ponovim mnogokrat izraženo misel v svetu umetnosti: gledališče je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo. V njej bdi kritična zavest človeštva.

05.10.2019 20:34
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gledališče   Jan Krmelj   Nika Prusnik Kardum   Triadni balet   Oskar Schlemmer   Paul Hindemith   Simon Šerbinek   Mateja Gaber   Hana Gaber

Po zelo dolgem času sem sedel v Ljubljani v hiperinteligentnem avditoriju.

Moj današnji komentar je refleks človeka, ki je po poklicu gledališki umetnik in ne kritik. To besedilo ne bo zadovoljilo nujnosti kritičnega govora; kritične distance med umetnikom in kritikom. Moj komentar je refleks priče, ki je prisostvovala procesiranju pomembne odrske umetnine mladega gledališkega umetnika Jana Krmelja. Neverjetno presenetljivo je kako ima ljubljanska skupnost veliko število odličnih gledaliških umetnikov. Predvsem takih, ki se odgovorno posvečajo umetniškemu eksperimentu. Jan Krmelj je zagotovo eden najizobraženejših in najpogumnejših.

 

Vsako umetniško eksperimentiranje zahteva natančno predanalizo in analizo po izvedbi poizkusa. V gledališču je vse v navzkrižnih pogledih med telesnostjo odra in avditorija. Pogledi projecirajo zavest izven časovnih okvirjev epohe. V Triadnem baletu Jana Krmelja in Nike Prusnik Kardum, ki je bil uprizorjen prejšni teden ob stoletnici ljubljanske univerze in Filozofske fakultete v Sokolskem domu na Taboru, smo gledali primerjavo med dvema projekcijama dveh stoletij. Primerjavo med prelomno predstavo Triadni balet, ki so jo eksperimentalno razvili na Bauhausu pod vodstvom kiparja Oskarja Schlemmerja, in analitskim modelom Jana Krmelja, ki je bil uprizorjen sto let kasneje. Schlemmerjev Triadni balet je bil izveden konec meseca septembra leta 1922 v Stuttgartu na glasbo Paula Hindemitha. O njem bi vam lahko dneve in dneve predaval. Na vašo srečo imam pred  seboj izvrsten analitsko-umetniški proizvod izjemno talanetiranega umetnika, ki se ni zapletel v zanko rekonstrukcije, ki je razvil samosvojo zavest o razliki med klasično figurativno telesnostjo, abstraktno telesnostjo Bauhausa in abstraktno protezo. Ni se zapletel v že mnogokrat rekonstruirano mehaničnost Triadnega baleta. Razvil je odnos med biomehanično abstrakcijo in fizično telesnostjo studia (tele/vizijo).

 

To, kar je Jan Krmelj osvojil in prenesel iz Schlemmerjevega prototipa v svojo umetnino, je:

 

a.) ballare, balet - ples. Ples je umetnost gibanja, telo se transfigurira v plesno dejanje.

 

b.) Triadnost. To je skupina treh enot, ki zastopajo tri principe v imenu enega!

 

c.) V scenskem prostoru je zadržal plastenje radikalnih avantgardnih praks.

 

 

Krmeljev odnos do historičnega Triadnega baleta je v osnovi boj proti institualizaciji mitskega dogodka v imenu nekritičnega ponavljanja. Ključna koordinata predstave je enota, ki jo gledamo v univerzalnem, studijskem času. Manifestira se s prisotnostjo objekta - svete kamere. Prisostvovali smo dogodku v univerzalnem studiu: V kraju kjer se nam vrača vse, v katerega vstopa vse. Vse, samo ne sedanjost (Claude Rabant). V umetnosti vstopamo v prostore samo zato, da bi s v njih zgubili. Opazujemo dele celote in lastnosti teh delov. Seveda pa so deli uglašeni z našo predstavo o celoti. Produkcijski presežek Krmeljevega Tridanega baleta sta omogočili Mateja in Hana Gaber.

 

 

Prva enota Triadnega baleta

 

V scenskem prostoru smo videli izjemno atmosfero, ki nam je vzpostavila zavest o mitskem svetu. Otvoritveni prizor je dobesedno drsel pred nami. Drsenje je stopnjevalo energijo gibalnega materiala. V njem nismo prisostvovali ritmizirani plesnosti. Ritmizacija zagotovo ni mera Krmeljeve gledališke umetnine, temeveč dresnje po atonalnosti. V prvi enoti triade smo z distance opazovali cono, v kateri se je pred nami odvijala proizvodnja znakovnosti. Proizvodnja onostranstva, ki zaupa v poetsko, ki zaupa v naravo organskega. V prvi enoti se je vzpostavljala gibalna koda, gibanje izven psihološko motiviranega materiala in brez historičnih plesnih tehnik. Ves ples je bil posvečen oblikovanju enkratnega in učinkovitega preseka scenskega prizora. Ta, ki je prišel gledati ples kot stilem, je utihnil in počakal na konec predstave.

 

Res je: živimo v budnem stanju! 

 

S prefinjenim drsenjem se je izoblikovala gledališka pokrajina, ki smo ji zaupali. Po dolgem obdobju sem v našem mestu uzrl popolnoma novo gledališko pokrajino, ki se ni sklicevala ne na resničnosti, še manj pa na plesne tehnike. Gledališka bitja z otrokom vred so se bojevala za telesnost vseh telesnosti, za gledališče samo (Bor Prokofijev, Andraž Prokofijev, Nace Novak, Arne Zalar). V prvem delu je bil gledalec univerzalni opazovalec začetka zgodovinjenja kozmosa. Točno to smo gledali na odru pa naj se prebere še tako nemogoče.

 

 

Druga enota Triadnega baleta

 

Triadnost pri Janu Krmelju pomeni trodelnost z razlogom. V drugem delu se je izrisalo v zmehačanem pogledu nepopolno telo. Izvrsten igralec Simon Šerbinek je v času študija na AGRFT izgubil obe nogi od kolen navzdol. Naj vam povem, da je kasneje tudi uspešno diplomiral na AGRFT in še na slavistiki. Danes dela v gledališču kot lektor. S svojim nepopolnim telesom je v predstavi obredno modeliral prostor, s središčenjem je biomehaniziral prostor vloge Simeona. Končno sem dočakal v naši skupnosti novoveško gledališko obrednost. Navkljub metafizičnemu zastavku smo v drugi enoti doživljali inteligentne studiske signale. Po dolgem času je slovenski narodnjaški volonterizem izginil iz scenskega prostora. V drugi enoti triade je drsenje začelo počasi izginjati. Vzpostavila se je predstava prekinitev. Nastavki oziroma gledališke informacije iz prve enote pa niso popolnoma izginili. V drugi enoti smo iz totala prešli v svet detailov. Vstopili smo v tematski fokus: v manjko uda, v manjko podaljška telesa, v usodni manjko. Iz iluzije prvega dela, ki je z mehaničnim ovnom zastopal tragični čas, smo v drugi enoti vstopili v studijsko resničnost, v katero smo se vklapljali in izklapljali. Protagonist nam je s pomočjo treh mladih plesalcev pošiljal sporočila iz bodočnosti. Gledali smo boj za življenje (Borghes) utrujenega človeka.Tako je druga triada postala dobesedni studio: soba za učenje. V njej se je iluzija iz prevega dela izoblikovala v nujnost, v resničnost. Drugače ni moglo biti. Nič nam ni pomagala gledališka iluzija, temveč le vitalizem junaka. Njegova širokogrudnost do nas vseh. Tako kot pri Brueglu z njegovimi slikovnimi polji polnimi montiranih udov.

 

 

Tretja enota Triadenga baleta

 

Razuditi se! Ne potrebovati udov. Sam sem ta čudež brez čudeža doživel v breztežnosti, kjer se je telo za nekaj trenutkov preoblikovalo v nekaj popolnoma drugega. Vsaj začasno. V predstavi Jana Krmelja smo gledali v tretji enoti vstop fenomena protez. Gledali smo pogojno razumljen drugi evolucijski dvig: ne stran od telesnosti, temveč nazaj k telesu. V tretji enoti smo gledali in poslušali (izvrstna galsba Gašperja Torhe in Kristjana Kroupa) zvočno osciliranje univerzuma. Tretja enota predstave je bila naseljena v avditoriju. Odzvanjala je v inteligenci avditorija. Po zelo dolgem času sem sedel v Ljubljani v hiperinteligentnem avditoriju.

 

Napovedi in prerokbe: Tisto, kar lahko napovemo, se lahko tudi zgodi. Jan Krmelj je umetnik, ki na glas govori z jezikom gledališča. Zaprite oči. Zadržite dih za tri sekunde in vstopite v nepopolno telo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
0
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
19
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,750
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,311
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,192
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,826
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,682
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,084
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,055
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,285
09/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,187
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,311