Razkrivamo

Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov

Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar za zdaj še ne misli odstopiti kot zunanji minister, četudi na ministrstvu za zunanje zadeve vladajo kaotične razmere, celotna slovenska diplomacija pa je dosegla najnižjo točko po osamosvojitvi. Če bi želeli sanirati škodo, urediti kadrovsko anarhijo in nemudoma ukiniti politična imenovanja na veleposlaniška mesta, potem bi moral Cerar že jutri oditi s položaja, so prepričani naši viri na Mladiki.

08.10.2019 21:40
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Mladika   diplomacija   Miro Cerar   Igor Šoltes   Združeni narodi   Beograd   Borut Pahor   Samuel Žbogar   Darja Bavdež Kuret   Simona Leskovar   Marjan Šarec

Fotomontaža: portal+

Slovenske državniške delegacije, v kateri je bil ob Cerarju in Alešu Šabedru še premier Marjan Šarec, na recepciji palače Združenih narodov varnostniki niso spustili v stavbo, ker niso imeli urejene akreditacije oziroma vstopnic. Nekdo na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Združenih narodih ni opravil svojega dela. 

Zadnja neuradna informacija, ki je prišla iz Mladike, sedeža slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, se nanaša na bodočega veleposlanika v Beogradu. Tja naj bi si želel Igor Šoltes, ki ga je Šarčev strankarski tajnik Brane Kralj nedavno - hote ali nehote - grdo namočil v aferi Uradni list. O tem, ali je nekdanji evropski poslanec in predsednik Računskega sodišča vedel, kakšna lobiranja potekajo v zakulisju, je danes nepomembno. Pač pa utegne biti precej hrupa okoli informacije, da bi ga lahko vlada teoretično, v okviru t.i. politične veleposlaniške kvote dejansko predlagala za veleposlanika v Srbiji, predsednik republike Borut Pahor pa bi bržkone na koncu vseeno podpisal ukaz o imenovanju. Šoltesa smo seveda vprašali, kaj je na tem, vendar do zaključka redakcije odgovora nismo dobili. Če informacija drži, potem bo imel Miro Cerar, znan po svoji neodločnosti, znova problem: kaj narediti s Šoltesom, ga "spraviti" skozi proceduro in poslati v Beograd (in se soočiti z nekaj javne kritike, o tem ni dvoma), ali pa najti način, da si Šoltes bodisi premisli bodisi dobi kakšno drugo službo (ki jo bo po preteku prejemanja nadomestila iz Evropskega parlamenta potreboval). Ko gre za takšna, torej eklatantno politična veleposlaniška imenovanja, je za ministra precej bolj kot medijska kritika neprijetna notranja klima na ministrstvu, kjer so že nekaj časa podobno sprti med seboj kot na Slovenski obveščavalno-varnostni službi (Sova).

 

Šoltes bi teoretično lahko šel skozi postopek imenovanja takoj, ko Janez Lenarčič odide za evropskega komisarja v Bruselj, torej v vsakem primeru do konca leta. Aktualni veleposlanik v Begradu Iztok Jarc je sicer komaj četrti diplomatski predstavnik Slovenije v Srbiji, saj so se diplomatski odnosi vzpostavili šele po padcu Miloševićeve diktature. V Beogradu so bili tako doslej pred Jarcem Borut Šuklje (2000-2004), Miroslav Luci (2005-2009) in Franci But (2010-2014). Zanimivo, da so bili trije od štirih ambasadorjev tako ali drugače bivši politiki (Šuklje, Luci, But), kar bi utegnil kdo razumeti kot alibi za Šoltesovo imenovanje. Ob tem ni zanemarljiva tudi simbolična zgodovinska oziroma ideološka konotacija takšnega imenovanja, saj gre za vnuka nekdanjega komunističnega voditelja Edvarda Kardelja, ki je bil vse do svoje smrti (1979) ves čas Titova desna roka oziroma "brat številka dve" v Jugoslaviji. Ali bi Šoltesov prihod v Srbiji res sprejeli izključno s simpatijami, je sicer diskutabilno, vendar dopuščamo možnost, da reakcije ne bi bile negativne.

 

 

Borut Pahor in Samuel Žbogar sta konec leta 2009 poskrbela za uvedbo t.i. politične kvote v diplomaciji.

 

 

Seveda pa je na prvem mestu vprašanje kandidatovih referenc in sposobnosti. Tu pa se utegne Šoltes podobno kot v aferi Uradni list ujeti v mrežo "višjih interesov". Politična kvota pri imenovanju veleposlanikov zagotovo ni Cerarjeva ali Erjavčeva kaprica; je pa res, da sta jo oba pošteno izkoristila oziroma zlorabila. Za kaj sploh gre? Gre za pravico ministrstva za zunanje zadeve (beri: ministra), da na določen odstotek diplomatskih funkcij v tujini imenuje neprofesionalne, največkrat politične kandidate. Takšna "politična kvota" se je pojavila v času Pahorjeve vlade, ko je Mladiko vodil Samuel Žbogar, ki zadnja leta v imenu Evropske komisije ustvarja politične krize na Balkanu (Kosovo, Makedonija). V času ministra Rupla je bila politična kvota 0 %, Žbogar pa je z novelo zakona o zunanjih zadevah, ki je stopila v veljavo 12. januarja 2010, dosegel uvedbo t.i. nekariernih diplomatov, pri čemer je kasneje prišlo tudi do hude zlorabe interpretacije zakonske dikcije, kajti novela zakona sploh nikjer ne govori o tem, da lahko 10 % veleposlaniških mest zasedejo nekarierni, neprofesionalni oziroma politični kandidati, pač pa pravi, da je lahko največ 10 % vseh diplomatov (!) nekariernih, kar pa je bistvena razlika.

 

Toda Cerarju ne moremo očitati samo naklonjenost političnemu kadrovanju na veleposlaniška mesta, ampak tudi slabo koordinacijo zunanje politike, odsotnost vsake strategije (še zlasti do Hrvaške) in ustvarjanje prvo- in drugorazrednih diplomatov. To zadnje je na Mladiki postalo še posebej očitno: tisti, ki so tako ali drugače blizu ministru, se lahko selijo iz ambasade v ambasado, medtem ko tisti, ki so se zamerili trenutnim šefom, ostajajo v Ljubljani. Včasih so rekli, da jih dajo v "hladilnico" (to je pomenilo, da so premeščeni v enega izmed oddelkov MZZ, kjer delajo nekaj, česar nihče niti ne pogleda, oceni ali prebere).

 

 

Darja Bavdaž Kuret, še en biser slovenske diplomacije, v družbi Mira Cerarja in Marjana Šarca.

 

 

Ob takšni razpuščenosti, ki vlada pod Cerarjem na Mladiki, se seveda dogajajo tudi stvari, ki se v nekih normalnih razmerah ne bi. Naj omenimo dva dogodka, ki so jih mainstream mediji uspeli spregledati: Pahorjeva izjava glede Turčije na Blejskem strateškem forumu in fiasko na recepciji Združenih narodov v New Yorku. V prvem primeru je šlo za nenavadno ostro stališče slovenskega predsednika do vprašanja turškega članstva v EU, ki je seveda sprožilo kar nekaj jeze v Ankari, saj je Erdogan očitno napačno domneval, da je Pahor njegov zaveznik v Uniji (kar se je zdelo logično, vsaj glede na pompozni Pahorjev obisk in objemanje pred leti v Turčiji, ko se je v času najhujših kritik Erdoganovega režima zaradi pogroma nad domnevnimi pučisti stran od njega obrnila vsa Evropa), zdaj pa se je izkazalo, da v bistvu ni. Toda največji kiks šele prihaja, kajti glede na turško ofenzivo proti Kurdom, ki poteka s tihim blagoslovom Trumpa in Putina, je za pričakovati ostre obsodbe s strani evropskih institucij in evropskih politikov. Bo Pahor zdaj previdno tiho? Ko bi moral biti tiho, je govoril, zdaj pa bo skoraj zagotovo tiho, ko bi moral govoriti ...

 

S podobnim sindromom se na nek način že desetletje sooča tudi slovenska diplomacija.

 

Še skok v New York, kjer se je na 74. jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov zgodilo nekaj, kar bi sodilo v rubriko Skrita kamera. Slovenske državniške delegacije, v kateri je bil ob Cerarju in Alešu Šabedru še premier Marjan Šarec, na recepciji varnostniki niso spustili v stavbo. Razlog je bil povsem banalne, formalne narave: ker niso imeli urejene akreditacije oziroma vstopnic. Nekdo na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Združenih narodih ni opravil svojega dela. Najsi je bila to tajnica, asistentka ali kak nižji diplomat, saj je vseeno - odgovornost za to šlamastiko nosi veleposlanica pri ZN Darja Bavdaž Kuret. Kakšne so bile reakcije premierja na to, ni znano. Je pa slovenska delagacija v času, ko so "urejali" akreditacije, odšla v bližnji lokal na kavo. Neverjetno, kaj? Še bolj pa je težko verjeti, da ni bilo nobenih sankcij.

 

 

Simona Leskovar in Kazem Shafei, iranski veleposlanik v Ljubljani, 10. oktobra lani: Iranci so bili veseli njenih zagotovil, da Slovenija podpira jedrski dogovor z Iranom.

 

 

No, morda pa vseeno bodo ... a iz povsem osebnih razlogov, kajti po naših informacijah si v New York zelo želi Cerarjeva državna sekretarka Simona Leskovar, ki glede teh ambicij lahko računa na močno podporo svojega šefa Cerarja, na drugi strani pa tudi na olajšanje vseh tistih podrejenih v Ljubljani, ki jim bi ob njenem odhodu pošteno odleglo. Darji Bavdaž Kuret se mandat sicer izteče šele prihodnje leto, zato bi jo, da bi naredili prostor Leskovarjevi, utegnili prečasno odpoklicati. Ker gre za silno neprijetno potezo, je gotovo, da si bo aktualna veleposlanica pri Združenih narodih izposlovala "tolažilno nagrado". Denimo veleposlaniško mesto v Londonu. Tam živi njen sin. Slovenska diplomacija je - kot kažejo številni primeri - v marsičem tudi family business ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.981
02/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.888
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.964
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.921
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.987
06/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.222
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.365
08/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.413
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 879
10/
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 810