Komentar

Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!

Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsedniku Trumpu, da je ta sklenil pripadnike ameriške vojske umakniti iz območja s kurdskimi enotami. S tem je dal posredno zeleno luč Erdoganovemu načrtu. Trump je kasneje resda Turkom zagrozil z ekonomskimi sankcijami, če bi se s Kurdi le preveč zapletli. Z Rusi, Iranci in sirijskem samodržcem Asadom očitno ni bilo nobenih težav. Z Evropsko unijo prav tako ne. Za morebitne izraze nezadovoljstva, pozive in proteste je imel Erdogan že pripravljen odgovor: milijone sirijskih beguncev lahko kadarkoli preusmeri proti severu, proti Evropi ...

09.10.2019 22:20
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Turčija   Sirija   Kurdi   Združene države   Trump   Erdogan   Irak   Damask   Asad   Evropska unija   begunci

Foto: Getty Images

Razloge za napad turške vojske na cilje v severni Siriji je treba iskati predvsem na turški notranje-politični sceni.

Predsednik Recep T. Erdogan si z zadnjo vojaško akcijo na ozemlju Sirije skuša utrditi svoj položaj doma. Ta je bil v preteklih letih precej trden, potem pa je, najprej na parlamentarnih volitvah leta 2015 in še posebej na zadnjih lokalnih volitvah letos, doživel nekaj hudih udarcev. Povezava s skrajno desno protikurdsko stranko je postala vse bolj pomembna. Zaradi nje je moral zaostriti odnose do kurdske manjšine na jugovzhodu države in do prizadevanj kurdske manjšine v Iraku in Siriji za avtonomijo. Ogrožena naj bi bila turška nacionalna varnost. V zadnjih mesecih se je ob slabšanju ekonomskega položaja povečevalo tudi nezadovoljstvo Turkov nad prisotnostjo v državi več milijonov predvsem sirijskih beguncev. Domače prebivalstvo je v njih začelo videvati vse težje breme. Sunitska solidarnost je močno obledela.

 

Erdoganov načrt, katerega obrise je nakazal na nedavnem govoru v Generalni skupščini OZN, je na prvi pogled preprost. Turška vojska naj bi na sirijski strani meje vzpostavila posebno tamponsko cono. Dolga bi bila kakšnih 450 km in široka okoli 30 km. Vanjo bi, če je potrebno s silo, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom, preselili večino sirijskih beguncev, ki jih gosti Turčija. Iz nje bi pred tem pregnali borce t.i. Kurdskih ljudskih zaščitnih enot. Turčija zanje sicer trdi, da so podaljšana roka prepovedane Kurdske delavske stranke, ki se za kurdsko avtonomijo v Turčiji bori zadnjih trideset let. Nastanitvene kapacitete za vrnjene begunce bi gradila turška podjetja, financirala pa tujina. Tako bi ubili več muh na en mah. Z menjavo etnične sestave obmejnega prebivalstva bi tudi zasejali seme napetosti med sirskim arabskim in kurdskim prebivalstvom za vrsto let.

 

Pred tem je bilo potrebno poskrbeti za malenkost ali dve. Na drugi strani meje je bilo namreč ob borcih kurdske milice nameščeno tudi nekaj sto ameriških vojakov. V bojih zoper sirijski režim, predvsem pa s pripadniki proslule Islamske države, so se Kurdi izkazali kot najbolj zvesti in tudi daleč najbolj učinkoviti ameriški zavezniki. Tako v Siriji kot Iraku, ne nazadnje pri preprečitvi genocida nad Jazidi. To tudi v ZDA priznavajo tako republikanci kot demokrati. Vendar ve se, kdo ima v Washingtonu trenutno glavno besedo. Potreben je bil en telefonski klic Erdogana predsedniku Trumpu, da je ta sklenil pripadnike ameriške vojske umakniti iz tega območja. S tem je posredno dal zeleno luč Erdoganovemu načrtu. Kasneje je resda Turkom zagrozil z ekonomskimi sankcijami, če bi se s Kurdi le preveč zapletli. Z Rusi, Iranci in sirijskem samodržcem Asadom očitno  ni bilo nobenih težav. Ti so bili kar veseli, da je prišlo do razkola v nasprotnem taboru. Naj pač Turki najprej obračunajo s Kurdi, oni pa bodo obrzdali Turke, ko bo za to čas. Režim v Damasku je formalno seveda nasprotoval vojaški akciji Turkov, vendar tokratni njihov vdor ne bi bil prvi, poleg tega pa je bilo v Siriji že tako in tako kar nekaj pripadnikov tujih vojsk.

 

 

Karikatura, ki pove vse ... (avtor: Nate Beeler)

 

 

Veseli so bili tudi preostali borci Islamske države, ki čakajo (veliko njih v kurdskih zaporih) na za njih boljše čase. Tu so seveda še Evropejci. Vdor na tuje ozemlje, uporaba sile, kratenje človekovih pravic itd. so seveda vse prej kot nedolžne zadeve. So nekaj, kar je v nasprotju z vrednotami, na katere prisega Evropa. Vendar je EU trenutno okupirana sama s seboj (z oblikovanjem nove komisije) in Brexitom. Za morebitne izraze nezadovoljstva, pozive in proteste pa je imel Erdogan pripravljen odgovor. Milijone sirijskih beguncev lahko preusmeri proti severu namesto proti jugu. Turški predsednik se je očitno odločil, da je vredno tvegati.

 

Ali mu bo načrt uspel, bo pokazal čas. Zgodbe, ki se začenjajo na Bližnjem vzhodu, imajo običajno posledice, ki si jih njeni akterji niso želeli oziroma nanje niso računali. Nepredvidljiv ameriški predsednik pod pritiskom lastnih republikancev lahko potegne za zavoro. Kurdi so se v preteklosti izkazali kot zelo žilavi borci itd. Erdogan si bo za nekaj časa na domačih tleh očitno opomogel. Vprašanje pa je za koliko časa. Vsaka vojna zahteva svoj davek, v človeških življenjih na obeh straneh in denarju, tudi turških lirah. Ob tej enostranski turški potezi se porajajo še nekatera druga vprašanja. Npr. kje je tu mednarodna skupnost z OZN na čelu? Kako je s spoštovanjem mednarodnega prava? In ne nazadnje, ali ZDA še spoštujejo svoja zavezništva?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
13
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
16
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
25
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
29
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
Srečeval sem ga najprej kot izvrstnega mladeniča, danes pa kot zrelega socialista, ateista
2
21.12.2019 17:06
Povod za moj današnji komentar je predavanje izvrstenga hekerja, programerja in umetnika Luke Freliha na Inštitutu ZKM (Središče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če bi imel Šarec jajca, bi se z Brnabićevo namesto o uvajanju srbščine v slovenske šole raje pogovarjal o demokraciji v Srbiji!
13
19.12.2019 22:00
Slovenska in srbska vlada sta se sestali že na peti skupni seji v Novem Sadu, so poročale agencije. Srbska premierka je ob tem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,086
02/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,229
03/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,125
04/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,247
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,751
06/
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
Uredništvo
Ogledov: 1,470
07/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,236
08/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,094
09/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,349
10/
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
Angel Polajnko
Ogledov: 2,623