Komentar

Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!

Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsedniku Trumpu, da je ta sklenil pripadnike ameriške vojske umakniti iz območja s kurdskimi enotami. S tem je dal posredno zeleno luč Erdoganovemu načrtu. Trump je kasneje resda Turkom zagrozil z ekonomskimi sankcijami, če bi se s Kurdi le preveč zapletli. Z Rusi, Iranci in sirijskem samodržcem Asadom očitno ni bilo nobenih težav. Z Evropsko unijo prav tako ne. Za morebitne izraze nezadovoljstva, pozive in proteste je imel Erdogan že pripravljen odgovor: milijone sirijskih beguncev lahko kadarkoli preusmeri proti severu, proti Evropi ...

09.10.2019 22:20
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Turčija   Sirija   Kurdi   Združene države   Trump   Erdogan   Irak   Damask   Asad   Evropska unija   begunci

Foto: Getty Images

Razloge za napad turške vojske na cilje v severni Siriji je treba iskati predvsem na turški notranje-politični sceni.

Predsednik Recep T. Erdogan si z zadnjo vojaško akcijo na ozemlju Sirije skuša utrditi svoj položaj doma. Ta je bil v preteklih letih precej trden, potem pa je, najprej na parlamentarnih volitvah leta 2015 in še posebej na zadnjih lokalnih volitvah letos, doživel nekaj hudih udarcev. Povezava s skrajno desno protikurdsko stranko je postala vse bolj pomembna. Zaradi nje je moral zaostriti odnose do kurdske manjšine na jugovzhodu države in do prizadevanj kurdske manjšine v Iraku in Siriji za avtonomijo. Ogrožena naj bi bila turška nacionalna varnost. V zadnjih mesecih se je ob slabšanju ekonomskega položaja povečevalo tudi nezadovoljstvo Turkov nad prisotnostjo v državi več milijonov predvsem sirijskih beguncev. Domače prebivalstvo je v njih začelo videvati vse težje breme. Sunitska solidarnost je močno obledela.

 

Erdoganov načrt, katerega obrise je nakazal na nedavnem govoru v Generalni skupščini OZN, je na prvi pogled preprost. Turška vojska naj bi na sirijski strani meje vzpostavila posebno tamponsko cono. Dolga bi bila kakšnih 450 km in široka okoli 30 km. Vanjo bi, če je potrebno s silo, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom, preselili večino sirijskih beguncev, ki jih gosti Turčija. Iz nje bi pred tem pregnali borce t.i. Kurdskih ljudskih zaščitnih enot. Turčija zanje sicer trdi, da so podaljšana roka prepovedane Kurdske delavske stranke, ki se za kurdsko avtonomijo v Turčiji bori zadnjih trideset let. Nastanitvene kapacitete za vrnjene begunce bi gradila turška podjetja, financirala pa tujina. Tako bi ubili več muh na en mah. Z menjavo etnične sestave obmejnega prebivalstva bi tudi zasejali seme napetosti med sirskim arabskim in kurdskim prebivalstvom za vrsto let.

 

Pred tem je bilo potrebno poskrbeti za malenkost ali dve. Na drugi strani meje je bilo namreč ob borcih kurdske milice nameščeno tudi nekaj sto ameriških vojakov. V bojih zoper sirijski režim, predvsem pa s pripadniki proslule Islamske države, so se Kurdi izkazali kot najbolj zvesti in tudi daleč najbolj učinkoviti ameriški zavezniki. Tako v Siriji kot Iraku, ne nazadnje pri preprečitvi genocida nad Jazidi. To tudi v ZDA priznavajo tako republikanci kot demokrati. Vendar ve se, kdo ima v Washingtonu trenutno glavno besedo. Potreben je bil en telefonski klic Erdogana predsedniku Trumpu, da je ta sklenil pripadnike ameriške vojske umakniti iz tega območja. S tem je posredno dal zeleno luč Erdoganovemu načrtu. Kasneje je resda Turkom zagrozil z ekonomskimi sankcijami, če bi se s Kurdi le preveč zapletli. Z Rusi, Iranci in sirijskem samodržcem Asadom očitno  ni bilo nobenih težav. Ti so bili kar veseli, da je prišlo do razkola v nasprotnem taboru. Naj pač Turki najprej obračunajo s Kurdi, oni pa bodo obrzdali Turke, ko bo za to čas. Režim v Damasku je formalno seveda nasprotoval vojaški akciji Turkov, vendar tokratni njihov vdor ne bi bil prvi, poleg tega pa je bilo v Siriji že tako in tako kar nekaj pripadnikov tujih vojsk.

 

 

Karikatura, ki pove vse ... (avtor: Nate Beeler)

 

 

Veseli so bili tudi preostali borci Islamske države, ki čakajo (veliko njih v kurdskih zaporih) na za njih boljše čase. Tu so seveda še Evropejci. Vdor na tuje ozemlje, uporaba sile, kratenje človekovih pravic itd. so seveda vse prej kot nedolžne zadeve. So nekaj, kar je v nasprotju z vrednotami, na katere prisega Evropa. Vendar je EU trenutno okupirana sama s seboj (z oblikovanjem nove komisije) in Brexitom. Za morebitne izraze nezadovoljstva, pozive in proteste pa je imel Erdogan pripravljen odgovor. Milijone sirijskih beguncev lahko preusmeri proti severu namesto proti jugu. Turški predsednik se je očitno odločil, da je vredno tvegati.

 

Ali mu bo načrt uspel, bo pokazal čas. Zgodbe, ki se začenjajo na Bližnjem vzhodu, imajo običajno posledice, ki si jih njeni akterji niso želeli oziroma nanje niso računali. Nepredvidljiv ameriški predsednik pod pritiskom lastnih republikancev lahko potegne za zavoro. Kurdi so se v preteklosti izkazali kot zelo žilavi borci itd. Erdogan si bo za nekaj časa na domačih tleh očitno opomogel. Vprašanje pa je za koliko časa. Vsaka vojna zahteva svoj davek, v človeških življenjih na obeh straneh in denarju, tudi turških lirah. Ob tej enostranski turški potezi se porajajo še nekatera druga vprašanja. Npr. kje je tu mednarodna skupnost z OZN na čelu? Kako je s spoštovanjem mednarodnega prava? In ne nazadnje, ali ZDA še spoštujejo svoja zavezništva?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
14
03.12.2020 22:00
Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
5
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.103
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.649
03/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.223
04/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.139
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 2.032
06/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.604
07/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.502
08/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.202
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.356
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 906