Komentar

Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!

Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsedniku Trumpu, da je ta sklenil pripadnike ameriške vojske umakniti iz območja s kurdskimi enotami. S tem je dal posredno zeleno luč Erdoganovemu načrtu. Trump je kasneje resda Turkom zagrozil z ekonomskimi sankcijami, če bi se s Kurdi le preveč zapletli. Z Rusi, Iranci in sirijskem samodržcem Asadom očitno ni bilo nobenih težav. Z Evropsko unijo prav tako ne. Za morebitne izraze nezadovoljstva, pozive in proteste je imel Erdogan že pripravljen odgovor: milijone sirijskih beguncev lahko kadarkoli preusmeri proti severu, proti Evropi ...

09.10.2019 22:20
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Turčija   Sirija   Kurdi   Združene države   Trump   Erdogan   Irak   Damask   Asad   Evropska unija   begunci

Foto: Getty Images

Razloge za napad turške vojske na cilje v severni Siriji je treba iskati predvsem na turški notranje-politični sceni.

Predsednik Recep T. Erdogan si z zadnjo vojaško akcijo na ozemlju Sirije skuša utrditi svoj položaj doma. Ta je bil v preteklih letih precej trden, potem pa je, najprej na parlamentarnih volitvah leta 2015 in še posebej na zadnjih lokalnih volitvah letos, doživel nekaj hudih udarcev. Povezava s skrajno desno protikurdsko stranko je postala vse bolj pomembna. Zaradi nje je moral zaostriti odnose do kurdske manjšine na jugovzhodu države in do prizadevanj kurdske manjšine v Iraku in Siriji za avtonomijo. Ogrožena naj bi bila turška nacionalna varnost. V zadnjih mesecih se je ob slabšanju ekonomskega položaja povečevalo tudi nezadovoljstvo Turkov nad prisotnostjo v državi več milijonov predvsem sirijskih beguncev. Domače prebivalstvo je v njih začelo videvati vse težje breme. Sunitska solidarnost je močno obledela.

 

Erdoganov načrt, katerega obrise je nakazal na nedavnem govoru v Generalni skupščini OZN, je na prvi pogled preprost. Turška vojska naj bi na sirijski strani meje vzpostavila posebno tamponsko cono. Dolga bi bila kakšnih 450 km in široka okoli 30 km. Vanjo bi, če je potrebno s silo, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom, preselili večino sirijskih beguncev, ki jih gosti Turčija. Iz nje bi pred tem pregnali borce t.i. Kurdskih ljudskih zaščitnih enot. Turčija zanje sicer trdi, da so podaljšana roka prepovedane Kurdske delavske stranke, ki se za kurdsko avtonomijo v Turčiji bori zadnjih trideset let. Nastanitvene kapacitete za vrnjene begunce bi gradila turška podjetja, financirala pa tujina. Tako bi ubili več muh na en mah. Z menjavo etnične sestave obmejnega prebivalstva bi tudi zasejali seme napetosti med sirskim arabskim in kurdskim prebivalstvom za vrsto let.

 

Pred tem je bilo potrebno poskrbeti za malenkost ali dve. Na drugi strani meje je bilo namreč ob borcih kurdske milice nameščeno tudi nekaj sto ameriških vojakov. V bojih zoper sirijski režim, predvsem pa s pripadniki proslule Islamske države, so se Kurdi izkazali kot najbolj zvesti in tudi daleč najbolj učinkoviti ameriški zavezniki. Tako v Siriji kot Iraku, ne nazadnje pri preprečitvi genocida nad Jazidi. To tudi v ZDA priznavajo tako republikanci kot demokrati. Vendar ve se, kdo ima v Washingtonu trenutno glavno besedo. Potreben je bil en telefonski klic Erdogana predsedniku Trumpu, da je ta sklenil pripadnike ameriške vojske umakniti iz tega območja. S tem je posredno dal zeleno luč Erdoganovemu načrtu. Kasneje je resda Turkom zagrozil z ekonomskimi sankcijami, če bi se s Kurdi le preveč zapletli. Z Rusi, Iranci in sirijskem samodržcem Asadom očitno  ni bilo nobenih težav. Ti so bili kar veseli, da je prišlo do razkola v nasprotnem taboru. Naj pač Turki najprej obračunajo s Kurdi, oni pa bodo obrzdali Turke, ko bo za to čas. Režim v Damasku je formalno seveda nasprotoval vojaški akciji Turkov, vendar tokratni njihov vdor ne bi bil prvi, poleg tega pa je bilo v Siriji že tako in tako kar nekaj pripadnikov tujih vojsk.

 

 

Karikatura, ki pove vse ... (avtor: Nate Beeler)

 

 

Veseli so bili tudi preostali borci Islamske države, ki čakajo (veliko njih v kurdskih zaporih) na za njih boljše čase. Tu so seveda še Evropejci. Vdor na tuje ozemlje, uporaba sile, kratenje človekovih pravic itd. so seveda vse prej kot nedolžne zadeve. So nekaj, kar je v nasprotju z vrednotami, na katere prisega Evropa. Vendar je EU trenutno okupirana sama s seboj (z oblikovanjem nove komisije) in Brexitom. Za morebitne izraze nezadovoljstva, pozive in proteste pa je imel Erdogan pripravljen odgovor. Milijone sirijskih beguncev lahko preusmeri proti severu namesto proti jugu. Turški predsednik se je očitno odločil, da je vredno tvegati.

 

Ali mu bo načrt uspel, bo pokazal čas. Zgodbe, ki se začenjajo na Bližnjem vzhodu, imajo običajno posledice, ki si jih njeni akterji niso želeli oziroma nanje niso računali. Nepredvidljiv ameriški predsednik pod pritiskom lastnih republikancev lahko potegne za zavoro. Kurdi so se v preteklosti izkazali kot zelo žilavi borci itd. Erdogan si bo za nekaj časa na domačih tleh očitno opomogel. Vprašanje pa je za koliko časa. Vsaka vojna zahteva svoj davek, v človeških življenjih na obeh straneh in denarju, tudi turških lirah. Ob tej enostranski turški potezi se porajajo še nekatera druga vprašanja. Npr. kje je tu mednarodna skupnost z OZN na čelu? Kako je s spoštovanjem mednarodnega prava? In ne nazadnje, ali ZDA še spoštujejo svoja zavezništva?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.838
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.780
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.638
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.052
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.140
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.229
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.188
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 947
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 573