Komentar

Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?

Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za književnost. Mešanici folklorne fovšije in frustracij zaradi njegovega notoričnega zavračanja slovenskega egozima in domnevne naklonjenosti Jugoslaviji (Srbiji) moramo dodati še zamero, ki izhaja iz dejstva, da je govoril na pogrebu Slobodana Miloševića. Nad vsem tem pa seveda visi jezno vprašanje, zakaj Nobelove še vedno ni dobil Boris Pahor.

11.10.2019 00:17
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Peter Handke   Nobelova nagrada   književnost   Boris Pahor   DSP   Drago Jančar   Slovenija   Avstrija   Balkan   Srbija

Foto: Die Zeit

Avstrijci se lahko veselijo, da je Peter Handke novi nobelovec. Toda Handke ni Avstrijec. Oziroma je manj Avstrijca v njem kot je Nemca in Slovenca. Pisatelj, ki se je nekoč cinično ponorčeval iz pojma Mitteleuropa, češ da je to kvečjemu meteorološki pojem, je po petdesetih letih ustvarjanja postal pisateljska ikona - Srednje Evrope. Pravična kazen za njegov mladostni napuh?

Pa začnimo pri Borisu Pahorju: doslej je bil že večkrat predlagan za Nobelovo nagrado za književnost, med predlagatelji je bila pred desetletjem tudi Univerza v Ljubljani. Kdo vse ga je še predlagal, ne bomo uradno vedeli še nekaj desetletjij, kajti švedska akademija seznam uradnih nominirancev glede na svoja pravila objavlja šele pol stoletja po podelitvi nagrad. Med predlagatelji zagotovo niso bili samo Slovenci. To je pravzaprav dobro, kajti glede na realno težo in ugled slovenskih institucij, ki lahko književnika predlagajo za najvišjo nagrado na področju literature na svetu, ima zagotovo več možnosti tisti kandidat, za katerim bi stal tuj predlagatelj. Najboljši dokaz šenflorjanskega duha je naše nacionalno pisateljsko društvo, Društvo slovenskih pisateljev (DSP), ki se trenutno bori s svojimi nepomirjenimi notranjimi duhovi in nepremičninskimi travmami, potem ko so že uspeli pošteno zavoziti svoje finance. Pred leti, ko se pisateljem v Ebenspergerjevi vili še ni podrla streha nad glavo - skoraj dobesedno, žal -, so zmogli vsaj toliko agilnosti, da so za Nobelovo predlagali Draga Jančarja. Niso bili vsi kralji na Betajnovi srečni ob tem, jasno. Jančar ni "na liniji", nikoli ni bil. V devetdesetih, ko je še imel voljo pisati precej aktualne družbeno-kritične eseje, v katerih ni bil prizanesljiv do oblasti, se je hudi zameril levici, ki je podobna čustva gojila do Pahorja še iz prejšnjih časov (do katerih pa je sentimentalen Peter Handke). Tudi Pahor, jasno, ni bil naš. In ko nekdo ni naš v jeziku politike, se ga ta pečat počasi prime tudi v kulturnem establishmentu.

 

Društvo slovenskih pisateljev, je pred leti dejal njegov tedanji, danes že bivši predsednik Ivo Svetina, je že večkrat predlagalo Borisa Pahorja za Nobelovo nagrado. Kolikokrat oziroma kdaj, ni povedal. Je pa obžaloval, da društvo za Nobelovo nikoli ni predlagalo pesnika Tomaža Šalamuna: "Mislili smo, da je še čas, a ga žal ni bilo več." Na napakah se je pametno kaj naučiti, vendar se DSP očitno ne bo nič naučilo. Boris Pahor pri svojih 106. letih, impresivnim literarnim referencam in življenjski poti nima več veliko časa. Uredniki resnih medijev - no, nisem pripričan, če jih v Sloveniji sploh imamo, obojih namreč - bi morali že včeraj svojim kulturnim redaktorjem naročiti, naj začnejo zbirati gradivo za Pahorjev nekrolog. Ob tem se zdi skorajda absurdno, da na socialnih omrežjih občasno še vedno potekajo številne brezplodne razprave o kakovosti njegove literature. Kot da bi se primitivni politični diskurz preselil v fine sobane palače umetnosti; medtem ko v Sloveniji desnica prikimava Pahorjevim mislim, levica pa ga s stisnjenimi zobmi posluša, ga njegov domači (!) tržaški milje nagovarja z največjim spoštovanjem. Zato ker je gospod in ker si takšno spoštovanje več kot zasluži. Tiste stare, manihejske podobe Trsta, kjer zlobni fašisti na ulicah z bajoneti lovijo dobre "ščave", so že davno pokopane in živijo kvečjemu v televizijskih prispevkih naših arhaičnih dopisnikov iz zamejstva ...

 

 

***

 

Tako Jančar kot Pahor sta outsiderja, do katerih seveda oblast formalno goji spoštovanje zaradi njunih literarnih dosežkov in mednarodne veljave, vendar ju v bistvu prezira, ker sta v svojem načinu delovanja svobodna in neodvisna človeka. In ker - sploh Pahor - povesta, kar mislita. Tu pa se skriva dodatni moment, ki že leta spravlja ob živce levičarje in kvaziliberalce v Ljubljani: Pahorjeve kritične besede o nacionalni zavesti Slovencev, domoljubju, himni, zastavi ipd. Boris Pahor se je povrhu vsega drznil opredeljevati celo do eksplicitno političnih vprašanj, denimo arbitraže, in to v nasprotju z doktrino vladajoče kaste.

 

Tudi Peter Handke, na drugi strani, ni nikoli skrival svojih misli in pogledov, sploh ko je šlo za družbena ali politična vprašanja. Nenazadnje se je javno profiliral kot mlad literat, pripadnik Skupine 47, ko je v Princetonu kritično ocenil pisanje svojih pisateljskih kolegov, češ da niso kvalitetni. Mladi Handke - takrat je imel 24 let - je bil deležen nekaj smeha in godrnjanja, vendar so bili nekateri pisatelji nad njegovimi kritikami izjemno prizadeti. Toda Handke je s tem začrtal glavno smer svojega javnega delovanja, ki ga je po letu 1966 formiralo v enega najbolj prepoznavnih in tudi ustvarjalnih pisateljskih figur nemškega govornega področja. O tem, da si Handke, katerega mati Marija Sivec je bila koroška Slovenka, zasluži Nobelovo nagrado, ne more biti nobenega dvoma. Tega prepričanja ne morejo spremeniti niti njegove izjave v času slovenskega osamosvajanja, nad katerim ni bil navdušen. Handke je povedal, kar je mislil o Slovencih (po mojem se niti ni prav dosti zmotil), podobno kot je iskren Boris Pahor.

 

Scenarist filma Nebo nad Berlinom, v katerem je igral tudi pred kratkim umrli nemški igralec Bruno Ganz (ki ga je z Ljubljano povezovalo nekaj posebnega - upam, da bo o tem ob priliki kaj napisal naš sodelavec Dragan Živadinov), se je potem na Balkanu politično spet izpostavil sredi devetdesetih, tik po sklenitvi Daytonskega sporazuma. Njegov potopisni esej Zimsko potovanje do Donave, Save, Morave in Drine ali pravičnost za Srbijo (Eine winterliche Reise zu den Flüssen Donau, Save, Morawa und Drina oder Gerechtigkeit für Serbien) je preveč odstopal od uradnih interpretacij (resnic) balkanskih vojn, zato so Handkeja marsikje razglasili za sovražnika ljudstva. Toda podoba požgane, od vojn opustušene dežele je bila pravzaprav njegova osebna bolečina zaradi propada ideje, ki jo je kot koroški mešanec, travmatiziran zaradi nacistične geneologije svoje okolice, gojil v sebi kot nekakšen ideal Države:

 

"Ne glede na to, da je bila morebiti razdvojena, je bila Jugoslavija vzor za bodočo Evropo. Ne Evropo, kakršna je postala danes, izumetničena z vsemi conami svobodne menjave, temveč prostor, kjer živijo narodi, pomešani med seboj, posebno mladina, kakor je bilo to v Jugoslaviji še po Titovi smrti. Jaz si želim takšne Evrope. Zato je z uničenjem Jugoslavije v meni uničena ideja o Evropi."

 

 

***

 

Handke je lahko verjel v utopijo, saj je nikoli ni zares občutil na svoji koži. Lahko mu zmerimo le to, da je naiven. Večino življenja je preživel v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Simpatije, ki jih je gojil do Srbije, so sprožale precej javnega neodobravanja, še posebej tam, kjer so balkanske vojne (1991-1995) za seboj pustile uničenje in trupla. Toda ali je Handke kot pisatelj kaj manj vreden, če je zagovarjal stališča, ki so bila diametralno nasprotna uradnim dogmam? Kajti če je edini kriterij, ki ga švedska akdemija upošteva pri izboru nagrajenca, kvaliteta njegovega pisanja, potem ni naključje, da je svoje dni Nobelovo dobil tudi Knut Hamsun, Norvežan, ki so ga četrt stoletja kasneje zaradi simpatiziranja z nacionalnim socializmom nekaj časa poskušali anatemizirati. A je na koncu le prevladalo spoznanje, da evropska civilizacija temelji tudi umetnosti, ta pa mora biti nad religijo in politiko (saj nismo iranska islamska republika, kjer ajatole izrekajo fatve nad umetniki). Umetnik je lahko dober, celo najboljši tudi tedaj, če govori ali piše stvari, s katerimi se večina ljudi v nekem zgodovinskem trenutku ne strinja.

 

Avstrijci se lahko veselijo, da je Peter Handke novi nobelovec. Prav tako se lahko Nemci. In Slovenci. Pisatelj, ki se je nekoč cinično ponorčeval iz pojma Srednja Evropa (Mitteleuropa), češ da je to kvečjemu meteorološki pojem, je po petdesetih letih ustvarjanja postal pisateljska ikona - Srednje Evrope. Pravična kazen za njegov mladostni napuh?

 

Zanimivo bo spremljati slovenske odzive na Handkejevo priznanje: bo kdo ugotovil, da je "del Nobelove nagrade tudi slovenski", ker je nagrajenec po materini strani Slovenec? Kaj v času, ko nacionalni športni dosežki predstavljajo najvišjo možno fascinacijo, takorekoč že kult, ko je dovolj, da ljudstvo začuti, da je "del zlata tudi naš" že v primeru, ko slovenski trener tujo ekipo pripelje do zlata, pomeni Nobelova nagrada za sina nemškega bankirja in koroške Slovenke? Morda pa v resnici sploh nič ne pomeni, ker je umetnost že preveč zahtevna za mainstream?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,442
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,101
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,990
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,908
05/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,492
06/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,147
07/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,580
08/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,024
09/
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
Bine Kordež
Ogledov: 1,207
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 995