Komentar

Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti

Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez trenutka, dno pa spomin na preteklost, ki ima celo svoj vonj. V vodo projecira okoljsko pravičnost in odgovornost, presečno in prestrezno situacijo. V eko-nomiji pa vidi nevzdržno logiko, matematično izraženo idejo človeškega izumrtja. Ne le posameznikovega izginjanja, temveč celotno izumrtje živega. Ker na noben način ne prenese človeškega kompleksa superiornosti, z vso intenzivnostjo vstopa v problematiko ekoloških realnosti.

12.10.2019 17:01
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Eduardo Kac   bioumetnost   Robertina Šebjanič   ekologija   Theremidi orchestra

Pred nami je eden največjih civilizacijskih paradoksov: Ekološka transformacija ali popoln polom!

Moj prijatelj Eduardo Kac pravi (po spominu), da je bioumetnost umetniška metoda vključevanja bioloških materialov v druga izbrana okolja. Druga metoda je nevsakdanja uporaba bioinženirskih postopkov in laboratorijskih orodj. Tretja metoda pa vodi k izumljanju ali preoblikovanju živih organizmov. Z bioumetnostjo, ki se je prvič vpisala v zgodovino umetniških oblik na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, sistematično pripravljamo nove generacije na prihajajoča stoletja. Če se vam zdi, da je ta misel domišljava, se zelo motite. Ne vem, če se zavedate, da je na časovnem traku treh stoletij zastopanih samo devet generacijskih korakov. Bioumetnost strukturno vstopa v tehno svet, kjer se v nedeljivo celoto povezujejo znanstvene - kritično raziskovalne - tehnološke - umetniške prakse. Umetnice in umetniki si v izbranem strukturnem zaporedju na začetku problemskega procesa analitsko razprejo mišljenje, da si z njim izoblikujejo svojo lastno metodo. Ta pa jim v naslednji stopnji proizvede umetniški izdelek. S svojim konceptom umetnino največkrat uperijo proti biopolitiki. Besedo biopolitika so filozofi/sociologi izumili samo zato, da nas opozorijo na kompleksnost in trdovratnost ideje neoliberalizma.

 

Pred nami je eden največjih civilizacijskih paradoksov: Ekološka transformacija ali izumrtje! Ne morem se upreti misli: vse prevladujoče partijske ideologije, vključno z nacionalistično, so le prikrite biopolitične spake.

 

 

Otvoritveni nagovor

 

Ne vem, ali ste kdaj pomislili na to, kako prekoceanska ladja s svojim zvočnim onesnaževanjem preganja ribji zarod. Ali ste kdaj pomislili na to, kako intenzivno in agresivno se širi zvok po vodi? Kako brutalno delujejo ladje s svojimi motoriziranimi strojnicami na bitja akvatorijev? Umetnica Robertina Šebjanič goji najvišjo stopnjo občutljivosti in odgovornosti do naravnih biotopov. Ne le prek svojih umetnin, temveč skozi aktiven odnos do našega celotnega Ekosistema. Od takrat, ko sem jo prvič srečal - in tega bo že več kot desetletje -, je vse do danes v intenzivnih raziskovalnih pobudah. V svojem prvem umetniškem desetletju po študiju kiparstva na ljubljanski Likovni akademiji je vstopila v tri tematske sklope, ki jih še vedno vztrajno, vzporedno in potrpežljivo procesira: v prvem sklopu se potaplja v vodne svetove oziroma v vode vesolja. Do pretresljivosti se zavzema za morske, oceanske svetove, za rečne in jezerske vode, predvsem pa se bojuje za njihove raznolike organizme. V drugem sklopu analizira nečloveške subjekte, kot so človeške ribice, meduze ali mehiški salamandri - aksolotli. V tretjem sklopu svojega opusa pa se posveča razumevanju kristalov in njihovi rasti.

 

 

Nesmrtna meduza

 

 

V vseh treh sklopih vidimo njeno globoko empatijo do živega. Občudujem njeno strategijo razumevanja globokega časa. Za Robertino Šebjanič lahko brez zadržka zapišem, da je ekološki vizionar. V aktualni umetnini Aqua__forensic povezuje vse svoje iskušnje. Usmerja jih v Urgentno globalno državo. Še ni teden dni nazaj, ko je razstavljala svojo inštalacijo Aqua__forensic v Madridu na razstavi-manifestu Eko vizonarji (Eco visionarios). Ta teden nam je predstavila svojo najnovejšo strategijo na Osmo/zi. Naslednji teden že pripravlja najnovejšo akcijo v Liverpoolu. Brez vsakega zadržka lahko zapišem, da je akcionistično umetniški zastavek Robertine Šebjanič širši od umetniške zvrsti bioumetnost.

 

Robertina Šebjanič meni, da je na svetu veliko preveč spremenljivk, da bi lahko razumeli našo vpetost v kozmično geometrijo. Zato je več kot razumljivo, pravi, da nas variable delajo nestabilne. A pozor! Istočasno nas združujejo. Živimo v kompleksnem svetu mnogoterih dejavnikov. Umetniško delo pa navkljub vsem paradoksom sveta izraža v naši resničnosti eno redkih stabilnosti. Pred nami je eden največjih civiliziacijskih paradoksov: Ekološka transformacija in z njo nujno prilagajanje!

 

Robertina Šebjanič je predsvem empatična in solidarna. Od nekdaj investira energijo v valovanje skupnosti. Ena od njenih pomembnejših skupnosti, mogoče celo najpomembnejša je Theremidi orchestra! Prosim vas, da se hip zaustavimo in vstopimo v kompozicijo Theremidi orchestra. Na tem mestu se zahvaljujem uredniku portala+, da nam je to omogočil.

 

 

Theremidi Orchestra, ZNFI 2015

 

 

Nadaljujmo s komentarjem umetniškega dela Robertine Šebjanič. Z njo se popolnoma strinjam, ko pravi, da je v vsem živem nameščena strategija, smer in orientacija po koordinatah načelnih razlogov, objektivnosti in racionalnosti. Eko:nomija se človeštvu ponuja kot nuja, Eko:logija pa za biopolitiko ni nikoli nuja. V dinamiki napredka (ne razvoja) se Eko:nomija in Eko:logija nevarno soočata.

 

Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez trenutka, dno pa spomin na preteklost, ki ima celo svoj vonj. Njene bioumetnine dopuščajo tudi poetsko branje. Ona ga celo spodbuja (Aurelia 1+Hz). V vodo projecira okoljsko pravičnost in odgovornost, presečno in prestrezno situacijo. V eko-nomiji pa vidi nevzdržno logiko, matematično izraženo idejo človeškega izumrtja. Ne le posameznikovega izginjanja, temveč celotno izumrtje živega. Ker na noben način ne prenese človeškega kompleksa superiornosti, z vso intenzivnostjo vstopa v problematiko ekoloških realnosti.

 

Osrednji model njenih umetniških raziskav je nesmrtna meduza (turritopsis dohrnii), ki si je s svojo regenaracijo celic izborila konceptualno večnost, ne pa dejanskega neskončnega življenja. Vedno obstaja nekje človek, ki jo lahko brez razloga pokonča. Bioumetniki z raziskavo mikroskopskih stanj bitij, kot so nesmrtne meduze, želijo razumeti nezaključenost in smer razvoja življenja. Opazujejo celice, tkiva (razsuta telesa) v tehnoznanstvenih in celo družbenih kontekstih. V konceptualni večnosti obstaja ogromen raziskovalni potencial za razumevanje regenerativne medicine. Nujno moram opozoriti na Robertinin skulpturalni talent, ki se pri večini drugih bioumetnikih zaključi v in vitro obliki, v laboratorijskem ambientu, opremljenem z digitalnimi sledilci, pri Robertini pa dobi presentljive, lepe materializacije.

 

Pred nami je eden največjih civilizacijskih paradoksov: Ekološka transformacija. Nujnost sobivanja!

 

V zaključnem delu komentarja se bom dotaknil posthumanističnega teritorija, ki se ga Robertina Šebjanič vedno na rahel način dotakne. Menim pa, da ga je nujno potrebno razumeti. Že načelno obstaja velika zmeda med besedama transhumanizem in posthumanizem. Menim, da so filozofi izhodiščno besedo transhumanizem načrtno preimenovali v besedo posthumanizem. Predvsem zato, ker v besedi transhumanizem obstaja ogromno polje za množico grozljivih znanstvenih in religioznih manipulcaij (Frankenstein - scientologija). Sam menim, da gre pri preimenovanju iz transhumanizma za neskončno pomembno dejanje. S posthumanizmom človeštvo vstopa v pomemben projektiran podvig, v skupno znanstveno-umetniško delovanje. S posthumanizmom smo končno dobili smer gibanja in prostor za nove geste. Posthumanizem je smer, ki omogoča kritično reflektirano bioumetnost.

 

Zaključni poetski udarec komantarja: In zato (naj) sliši to naše gluho meso: ali polom, ali izumrtje, ali prilagajanje, ali sobivanje!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
13
29.10.2020 21:29
Očitno se politika ni ničesar naučila iz prvega, pomladnega protikoronskega odloka, ki ni dovoljeval gibanja izven meja občine ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
12
28.10.2020 21:50
Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.087
02/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.371
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.589
04/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.853
05/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.542
06/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.972
07/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.287
08/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.707
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.284
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.191