Komentar

Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti

Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez trenutka, dno pa spomin na preteklost, ki ima celo svoj vonj. V vodo projecira okoljsko pravičnost in odgovornost, presečno in prestrezno situacijo. V eko-nomiji pa vidi nevzdržno logiko, matematično izraženo idejo človeškega izumrtja. Ne le posameznikovega izginjanja, temveč celotno izumrtje živega. Ker na noben način ne prenese človeškega kompleksa superiornosti, z vso intenzivnostjo vstopa v problematiko ekoloških realnosti.

12.10.2019 17:01
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Eduardo Kac   bioumetnost   Robertina Šebjanič   ekologija   Theremidi orchestra

Pred nami je eden največjih civilizacijskih paradoksov: Ekološka transformacija ali popoln polom!

Moj prijatelj Eduardo Kac pravi (po spominu), da je bioumetnost umetniška metoda vključevanja bioloških materialov v druga izbrana okolja. Druga metoda je nevsakdanja uporaba bioinženirskih postopkov in laboratorijskih orodj. Tretja metoda pa vodi k izumljanju ali preoblikovanju živih organizmov. Z bioumetnostjo, ki se je prvič vpisala v zgodovino umetniških oblik na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, sistematično pripravljamo nove generacije na prihajajoča stoletja. Če se vam zdi, da je ta misel domišljava, se zelo motite. Ne vem, če se zavedate, da je na časovnem traku treh stoletij zastopanih samo devet generacijskih korakov. Bioumetnost strukturno vstopa v tehno svet, kjer se v nedeljivo celoto povezujejo znanstvene - kritično raziskovalne - tehnološke - umetniške prakse. Umetnice in umetniki si v izbranem strukturnem zaporedju na začetku problemskega procesa analitsko razprejo mišljenje, da si z njim izoblikujejo svojo lastno metodo. Ta pa jim v naslednji stopnji proizvede umetniški izdelek. S svojim konceptom umetnino največkrat uperijo proti biopolitiki. Besedo biopolitika so filozofi/sociologi izumili samo zato, da nas opozorijo na kompleksnost in trdovratnost ideje neoliberalizma.

 

Pred nami je eden največjih civilizacijskih paradoksov: Ekološka transformacija ali izumrtje! Ne morem se upreti misli: vse prevladujoče partijske ideologije, vključno z nacionalistično, so le prikrite biopolitične spake.

 

 

Otvoritveni nagovor

 

Ne vem, ali ste kdaj pomislili na to, kako prekoceanska ladja s svojim zvočnim onesnaževanjem preganja ribji zarod. Ali ste kdaj pomislili na to, kako intenzivno in agresivno se širi zvok po vodi? Kako brutalno delujejo ladje s svojimi motoriziranimi strojnicami na bitja akvatorijev? Umetnica Robertina Šebjanič goji najvišjo stopnjo občutljivosti in odgovornosti do naravnih biotopov. Ne le prek svojih umetnin, temveč skozi aktiven odnos do našega celotnega Ekosistema. Od takrat, ko sem jo prvič srečal - in tega bo že več kot desetletje -, je vse do danes v intenzivnih raziskovalnih pobudah. V svojem prvem umetniškem desetletju po študiju kiparstva na ljubljanski Likovni akademiji je vstopila v tri tematske sklope, ki jih še vedno vztrajno, vzporedno in potrpežljivo procesira: v prvem sklopu se potaplja v vodne svetove oziroma v vode vesolja. Do pretresljivosti se zavzema za morske, oceanske svetove, za rečne in jezerske vode, predvsem pa se bojuje za njihove raznolike organizme. V drugem sklopu analizira nečloveške subjekte, kot so človeške ribice, meduze ali mehiški salamandri - aksolotli. V tretjem sklopu svojega opusa pa se posveča razumevanju kristalov in njihovi rasti.

 

 

Nesmrtna meduza

 

 

V vseh treh sklopih vidimo njeno globoko empatijo do živega. Občudujem njeno strategijo razumevanja globokega časa. Za Robertino Šebjanič lahko brez zadržka zapišem, da je ekološki vizionar. V aktualni umetnini Aqua__forensic povezuje vse svoje iskušnje. Usmerja jih v Urgentno globalno državo. Še ni teden dni nazaj, ko je razstavljala svojo inštalacijo Aqua__forensic v Madridu na razstavi-manifestu Eko vizonarji (Eco visionarios). Ta teden nam je predstavila svojo najnovejšo strategijo na Osmo/zi. Naslednji teden že pripravlja najnovejšo akcijo v Liverpoolu. Brez vsakega zadržka lahko zapišem, da je akcionistično umetniški zastavek Robertine Šebjanič širši od umetniške zvrsti bioumetnost.

 

Robertina Šebjanič meni, da je na svetu veliko preveč spremenljivk, da bi lahko razumeli našo vpetost v kozmično geometrijo. Zato je več kot razumljivo, pravi, da nas variable delajo nestabilne. A pozor! Istočasno nas združujejo. Živimo v kompleksnem svetu mnogoterih dejavnikov. Umetniško delo pa navkljub vsem paradoksom sveta izraža v naši resničnosti eno redkih stabilnosti. Pred nami je eden največjih civiliziacijskih paradoksov: Ekološka transformacija in z njo nujno prilagajanje!

 

Robertina Šebjanič je predsvem empatična in solidarna. Od nekdaj investira energijo v valovanje skupnosti. Ena od njenih pomembnejših skupnosti, mogoče celo najpomembnejša je Theremidi orchestra! Prosim vas, da se hip zaustavimo in vstopimo v kompozicijo Theremidi orchestra. Na tem mestu se zahvaljujem uredniku portala+, da nam je to omogočil.

 

 

Theremidi Orchestra, ZNFI 2015

 

 

Nadaljujmo s komentarjem umetniškega dela Robertine Šebjanič. Z njo se popolnoma strinjam, ko pravi, da je v vsem živem nameščena strategija, smer in orientacija po koordinatah načelnih razlogov, objektivnosti in racionalnosti. Eko:nomija se človeštvu ponuja kot nuja, Eko:logija pa za biopolitiko ni nikoli nuja. V dinamiki napredka (ne razvoja) se Eko:nomija in Eko:logija nevarno soočata.

 

Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez trenutka, dno pa spomin na preteklost, ki ima celo svoj vonj. Njene bioumetnine dopuščajo tudi poetsko branje. Ona ga celo spodbuja (Aurelia 1+Hz). V vodo projecira okoljsko pravičnost in odgovornost, presečno in prestrezno situacijo. V eko-nomiji pa vidi nevzdržno logiko, matematično izraženo idejo človeškega izumrtja. Ne le posameznikovega izginjanja, temveč celotno izumrtje živega. Ker na noben način ne prenese človeškega kompleksa superiornosti, z vso intenzivnostjo vstopa v problematiko ekoloških realnosti.

 

Osrednji model njenih umetniških raziskav je nesmrtna meduza (turritopsis dohrnii), ki si je s svojo regenaracijo celic izborila konceptualno večnost, ne pa dejanskega neskončnega življenja. Vedno obstaja nekje človek, ki jo lahko brez razloga pokonča. Bioumetniki z raziskavo mikroskopskih stanj bitij, kot so nesmrtne meduze, želijo razumeti nezaključenost in smer razvoja življenja. Opazujejo celice, tkiva (razsuta telesa) v tehnoznanstvenih in celo družbenih kontekstih. V konceptualni večnosti obstaja ogromen raziskovalni potencial za razumevanje regenerativne medicine. Nujno moram opozoriti na Robertinin skulpturalni talent, ki se pri večini drugih bioumetnikih zaključi v in vitro obliki, v laboratorijskem ambientu, opremljenem z digitalnimi sledilci, pri Robertini pa dobi presentljive, lepe materializacije.

 

Pred nami je eden največjih civilizacijskih paradoksov: Ekološka transformacija. Nujnost sobivanja!

 

V zaključnem delu komentarja se bom dotaknil posthumanističnega teritorija, ki se ga Robertina Šebjanič vedno na rahel način dotakne. Menim pa, da ga je nujno potrebno razumeti. Že načelno obstaja velika zmeda med besedama transhumanizem in posthumanizem. Menim, da so filozofi izhodiščno besedo transhumanizem načrtno preimenovali v besedo posthumanizem. Predvsem zato, ker v besedi transhumanizem obstaja ogromno polje za množico grozljivih znanstvenih in religioznih manipulcaij (Frankenstein - scientologija). Sam menim, da gre pri preimenovanju iz transhumanizma za neskončno pomembno dejanje. S posthumanizmom človeštvo vstopa v pomemben projektiran podvig, v skupno znanstveno-umetniško delovanje. S posthumanizmom smo končno dobili smer gibanja in prostor za nove geste. Posthumanizem je smer, ki omogoča kritično reflektirano bioumetnost.

 

Zaključni poetski udarec komantarja: In zato (naj) sliši to naše gluho meso: ali polom, ali izumrtje, ali prilagajanje, ali sobivanje!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
0
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,322
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,168
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,103
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,768
05/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,267
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,146
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 935
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,011
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,223
10/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,672