Razkrivamo

Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom

Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na Bližnjem Vzhodu še zdajleč niso stabilne. V naposredni bližini turško-kurdskih spopadov, v Iraku, že več tednov potekajo siloviti protesti, za katerimi se skriva precej več kot le "nezadovoljstvo nad oblastjo". In potem je tu še Iran, s katerim se Združne države Amerike oziroma njihov predsednik Trump zadnje čase nekoliko manj ukvarjajo. Ali to pomeni, da je nevarnost neposrednje vojaške konfrontacije med Teheranom in Washingtonom mimo? Naš mednarodni analitik Shane Quinn je pogledal v zgodovino odnosov Zahoda in perzijske države.

13.10.2019 18:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Iran   Združene države Amerika   Perzijski zaliv   Irak   Savdska Arabija   Hormuška ožina   Hitler   Teheran   Kitajska   Rusija

Po letu 1979 je Teheran nenehno nadaljeval od Washingtona neodvisno politiko, zato so ga označili kot grožnjo "stabilnosti" in "regionalni varnosti". Iran je očitno neke vrste izziv ameriškim ambicijam na Bližnjem vzhodu.

V Washingtonu gotovo niso pozabili spodletele okupacije Iraka pod vodstvom Američanov. V nasprotju z vsemi poročili o izčrpanem sovražniku v Bagdadu ameriška vojska in civilna administracija nista bili sposobni zagotoviti oblasti v iraški državi, ki je bila zaradi zahodnih sankcij oslabljena že pred invazijo marca 2003. Ko je decembra 2011 Pentagon končal vojaški umik iz Iraka, ni uresničil svojih ciljev, in kar je najbolj zaskrbljujoče, Irak je razvijal tesne odnose z Iranom. V tem je bilo gotovo več kot kanček ironije, za tiste v ameriški prestolnici pa je bil to katastrofalen scenarij. Pri proučevanju bližnjevzhodnih držav, Irana ali Iraka, je morda pomembno omeniti, da sosedi premoreta dosti naravnih bogastev, poleg tega se nahajata na ključnih strateških območjih, ki sta dejansko med najpomembnejšimi na svetu.

 

Z viri založena Srednja Azija s svojimi prostranimi, redko poseljenimi travnatimi planjavami in gorami leži severno od Irana in Iraka. Na vzhodu so Afganistan, Pakistan in Indija, ki so tudi pomembne države, dve od njih imata jedrsko orožje. Južno je Savdska Arabija, največja proizvajalka nafte na planetu in zadnjih 75 let zaveznica ZDA.

 

V Iranu in Iraku so četrte in pete dokazano največje naftne rezerve na svetu. Nadzorovanje teh dveh držav bi postavilo silo, kot je ZDA, na izjemno močno svetovno pozicijo. Zbigniew Brzezinski, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost predsednika Carterja, je po invaziji na Irak pripomnil, da bi oblast nad Bližnjim Vzhodom omogočila Beli hiši, da bi mela "ključni politični vzvod nad evropskimi in azijskimi gospodarstvi, ki sta odvisni tudi od izvoza energentov iz te regije".

 

 

Hormuška ožina "prebavi" četrtino svetovne nafte

 

Iran leži ob Perzijskem zalivu in Hormuški ožini, slednja je izhod na odprto morje. Perzijski zaliv je največji naftni bazen na svetu; v zalivu je tudi največje priobalno naftno polje Safaniya, ki so ga odkrili leta 1951 in je v lasti Savdske Arabije. V ostalih državah ob Perzijskem zalivu, Bahrajnu, Kuvajtu, Katarju, Združenih arabskih emiratih je skoraj 66 % svetovnih rezerv surove nafte in več kot tretjina svetovnih virov zemeljskega plina, kar jamči, da strateški načrtovalci že več generacij preiskujejo ta območja. V omenjenih štirih zalivskih državah je nameščenih skoraj 40.000 ameriških vojakov, skupaj z vrsto visokotehnoloških strojev in orožja. V zadnjih mesecih je Amerika povečala vojaško navzočnost tudi v vodah Perzijskega zaliva in s tem poslala sporočilo Teheranu.

 

Hormuška ožina, ozek in plitev pas vode, ki se zajeda v južni Iran, je ravno tako izjemno pomembna. Skozi ta preliv na ladjah prepeljejo skoraj četrtino svetovnih dobav nafte. Ožina je prizorišče naraščajočih napetosti med Iranom in zahodnimi silami, Veliko Britanijo in Ameriko. Teheran je zagrozil, da bo v primeru nezaželenega vojaškega spopada z ZDA zaprl ožino za tuje ladje. Ožino nadzoruje iranska revolucionarna garda, ki že sama po sebi v mednarodnih zadevah Teheranu zagotavlja določeno težo. Ameriško osebje je stalno nameščeno v razdalji 500 do 600 metrov od Hormuške ožine, npr. v obliki znamenite 5. ameriške flote, ki ima bazo na zahodu blizu Bahrajna, in dolgo zgodovino, ki sega v leto 1944, kot se morda še spominjajo japonski vojni veterani. 

 

Viceadmiral Jim Malloy, sedanji poveljnik ameriške pete flote, je maja 2019 izjavil, da "ni na noben način omejen" pri pošiljanju udarne skupine letalonosilke USS Abraham Lincoln skozi Hormuško ožino, če bo treba. "Nič me ne izziva, da bi jo na Bližnjem vzhodu kamorkoli poslal", je povedal v telefonskem intervjuju.

 

 

Iranci kot "čisti arijci"

 

Iran je država, ki jo na zahodu močno kritizirajo tako politika kot mediji. Vendar obstaja dejstvo, ki ga redko omenjajo, namreč da Iranu niso odpustili, ker se je odtegnil zahodnemu vplivu, ko so v začetku leta 1979 z ljudsko vstajo vrgli s prestola šaha Mohameda Rezo Pahlavija. Šah, daleč od dobrohotnega avtokrata, je prišel do diktatorske oblasti avgusta 1953 z ameriško-britansko (CIA in MI6) zrežiranim državnim udarom, ki je zrušil demokratično izvoljenega voditelja Mohameda Mosadeka in njegovo vlado. Premier Mosadek je namreč marca 1951 nacionaliziral iranske naftne rezerve.

 

Šahova družinska zgodovina je bila pestra. Njegov oče Reza Šah Pahlavi, ki je umrl leta 1944, je gojil prisrčne odnose s Hitlerjem; nacistični vodja mu je marca 1936 celo poklonil podpisan portret in opisoval Irance kot "čiste arijce". Ko je v začetku avgusta 1941 Hitler povzel vezi med šahovim očetom in nacisti, je dejal: "Če je kje kdo, ki moli za uspeh našega orožja, je to gotovo perzijski šah. Brž ko se oglasimo pri njem, se mu ne bo več treba bati Anglije."

 

Po letu 1979 je Teheran nenehno nadaljeval od Washingtona neodvisno politiko, zato so ga označili kot grožnjo "stabilnosti" in "regionalni varnosti". Iran je očitno neke vrste izziv ameriškim ambicijam na Bližnjem vzhodu. Njegovi voditelji so res razvili tesnejše odnose z Irakom, kot bi pričakovali od dveh sosednjih držav, ki sta versko (šiiti) in kulturno povezani. Iranci so se vpletli v vojno v Jemnu in Siriji, kjer delujejo v nasprotju z interesi velikih zahodnih sil.

 

 

Irak ni nikakršna referenca

 

Na drugi strani Perzijskega zaliva bi lahko naraščajoč vpliv Irana vzbudil močan odpor na vzhodu Savdske Arabije (Vzhodna provinca), kjer so nahajališča večine savdskih naftnih rezerv in središče družbenih nemirov. V Vzhodni provinci živijo milijoni savdskih šiitov, ki jih zatira strogi savdski režim sunitske veroizpovedi. Tudi iranska družba je do neke mere zatirana, vendar znatno manj, kot je bila v času šahove vlade. V primerjavi z Iranom so kršitve človekovih pravic v Savdski Arabiji precej večje. Eden bistvenih razlogov za invazijo na Irak ni bil, kot je bilo objavljeno, onesposobiti "orožje za množično uničenje", temveč vzpostavitev instituta Ameriki naklonjene prijateljske vlade, ki bo Washingtonu dovolila nadzorovati velike naftne vrtine.

 

V začetku aprila 2003, manj kot tri tedne po začetku ameriške invazije v Iraku, je ameriška svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice na tiskovni konferenci rekla: "Opozorila bi, da Irak ni Vzhodni Timor niti Kosovo ali Afganistan. Irak je edinstven." Irak je glavna nagrada, toda ameriška okupacija je razpadla, ko se je država spustila v pravo državljansko vojno, sektaška nasprotja so se povečala zaradi delovanja tujih čet. Po letu 2003 je šiitska večina prišla v ospredje, kar je izvrstno ustrezalo vladajočim šiitom v Iranu. Iraška vojna je ZDA stala do dva trilijona dolarjev, veliko so potrošili zaman. 

 

Ko je Sadam Husein zbežal iz Bagdada, ni imela administracija Georgea W. Busha najmanjšega pojma o težavah, ki jo čakajo. Samo nekaj tednov po začetku invazije je predsednik Bush izjavil: "V bitki za Irak so ZDA in naši zavezniki zmagali". Vendar je bil to šele začetek. Zaradi nastajajočega splošnega nemira med iraškim prebivalstvom do okupacijskih čet zahodne multinacionalke niso mogle vlagati v Irak – kljub obljubam Busheve administracije novembra 2007, da njihova vlada "spodbuja pritok tujih naložb v Irak, zlasti ameriških". Spričo naraščajočega iraškega odpora je Pentagon čez nekaj mesecev moral opustiti to osrednje upanje.

 

 

Vojna z Iranom ne bi bila "piece of cake"

 

Če upoštevamo težave, na katere je Amerika naletela v Iraku, bi bila morebitna vojna z Iranom celo zahtevnejša. Po površini je Iran štirikrat večji od Iraka, tudi prebivalcev ima precej več, zdaj jih je čez osemdeset milijonov. Iran je ena najbolj goratih držav na svetu; z zelo različnim podnebjem, zime so zelo mrzle, poletja pa hudo vroča. Ti dejavniki sestavljajo edinstvene izzive za katerokoli veliko silo, ki bi skušala napasti Iran. Iranska vojska je tudi večja, z visoko moralo in je bolje opremljena kot tista, s katero se je soočila ameriška v Iraku. Poleg tega ima Iran pomembne prijatelje, kot sta Kitajska in Rusija. Največji trgovinski partner Irana je vzhajajoča Kitajska. Približno sto velikih kitajskih družb je vključenih v iransko gospodarstvo, zlasti v povezavi z naravnimi viri in transportnimi okrožji.

 

Med upadanjem zahodnega poslovanja v Iranu – kar je bila posledica rastočih ameriških finančnih ukrepov - so kitajske korporacije izkoriščale iranska nahajališča nafte in plina. Kitajska kljubuje ameriškim sankcijam proti Iranu in še naprej uvaža nafto iz te bližnjevzhodne države; pretekli mesec je obljubila, da bo vložila skoraj tristo milijard dolarjev v teheranske naftne, plinske in petrokemične obrate. Iran je tudi član ambicioznih kitajskih programov Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) in Azijske infrastrukturne investicijske banke (AIIB). 

 

Teheran je razvil trajne vezi z Rusijo, v zadnjih letih je sklenil vojaški sporazum s Kremljem v Siriji, ko je nudil ključno podporo predsedniku Bašarju al Asadu, in sodeloval z Moskvo pri omejevanju ameriškega vpliva v osrednji Aziji in neizogibno tudi na Bližnjem Vzhodu. Rusija je za Iran že leta pomembna trgovinska partnerica, naložbe med državama spet naraščajo, v prvih mesecih tega leta so se povečale za skoraj 25 % in krepko presegle milijardo dolarjev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
25
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.037
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.066
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.099
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619