Razkrivamo

Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom

Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na Bližnjem Vzhodu še zdajleč niso stabilne. V naposredni bližini turško-kurdskih spopadov, v Iraku, že več tednov potekajo siloviti protesti, za katerimi se skriva precej več kot le "nezadovoljstvo nad oblastjo". In potem je tu še Iran, s katerim se Združne države Amerike oziroma njihov predsednik Trump zadnje čase nekoliko manj ukvarjajo. Ali to pomeni, da je nevarnost neposrednje vojaške konfrontacije med Teheranom in Washingtonom mimo? Naš mednarodni analitik Shane Quinn je pogledal v zgodovino odnosov Zahoda in perzijske države.

13.10.2019 18:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Iran   Združene države Amerika   Perzijski zaliv   Irak   Savdska Arabija   Hormuška ožina   Hitler   Teheran   Kitajska   Rusija

Po letu 1979 je Teheran nenehno nadaljeval od Washingtona neodvisno politiko, zato so ga označili kot grožnjo "stabilnosti" in "regionalni varnosti". Iran je očitno neke vrste izziv ameriškim ambicijam na Bližnjem vzhodu.

V Washingtonu gotovo niso pozabili spodletele okupacije Iraka pod vodstvom Američanov. V nasprotju z vsemi poročili o izčrpanem sovražniku v Bagdadu ameriška vojska in civilna administracija nista bili sposobni zagotoviti oblasti v iraški državi, ki je bila zaradi zahodnih sankcij oslabljena že pred invazijo marca 2003. Ko je decembra 2011 Pentagon končal vojaški umik iz Iraka, ni uresničil svojih ciljev, in kar je najbolj zaskrbljujoče, Irak je razvijal tesne odnose z Iranom. V tem je bilo gotovo več kot kanček ironije, za tiste v ameriški prestolnici pa je bil to katastrofalen scenarij. Pri proučevanju bližnjevzhodnih držav, Irana ali Iraka, je morda pomembno omeniti, da sosedi premoreta dosti naravnih bogastev, poleg tega se nahajata na ključnih strateških območjih, ki sta dejansko med najpomembnejšimi na svetu.

 

Z viri založena Srednja Azija s svojimi prostranimi, redko poseljenimi travnatimi planjavami in gorami leži severno od Irana in Iraka. Na vzhodu so Afganistan, Pakistan in Indija, ki so tudi pomembne države, dve od njih imata jedrsko orožje. Južno je Savdska Arabija, največja proizvajalka nafte na planetu in zadnjih 75 let zaveznica ZDA.

 

V Iranu in Iraku so četrte in pete dokazano največje naftne rezerve na svetu. Nadzorovanje teh dveh držav bi postavilo silo, kot je ZDA, na izjemno močno svetovno pozicijo. Zbigniew Brzezinski, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost predsednika Carterja, je po invaziji na Irak pripomnil, da bi oblast nad Bližnjim Vzhodom omogočila Beli hiši, da bi mela "ključni politični vzvod nad evropskimi in azijskimi gospodarstvi, ki sta odvisni tudi od izvoza energentov iz te regije".

 

 

Hormuška ožina "prebavi" četrtino svetovne nafte

 

Iran leži ob Perzijskem zalivu in Hormuški ožini, slednja je izhod na odprto morje. Perzijski zaliv je največji naftni bazen na svetu; v zalivu je tudi največje priobalno naftno polje Safaniya, ki so ga odkrili leta 1951 in je v lasti Savdske Arabije. V ostalih državah ob Perzijskem zalivu, Bahrajnu, Kuvajtu, Katarju, Združenih arabskih emiratih je skoraj 66 % svetovnih rezerv surove nafte in več kot tretjina svetovnih virov zemeljskega plina, kar jamči, da strateški načrtovalci že več generacij preiskujejo ta območja. V omenjenih štirih zalivskih državah je nameščenih skoraj 40.000 ameriških vojakov, skupaj z vrsto visokotehnoloških strojev in orožja. V zadnjih mesecih je Amerika povečala vojaško navzočnost tudi v vodah Perzijskega zaliva in s tem poslala sporočilo Teheranu.

 

Hormuška ožina, ozek in plitev pas vode, ki se zajeda v južni Iran, je ravno tako izjemno pomembna. Skozi ta preliv na ladjah prepeljejo skoraj četrtino svetovnih dobav nafte. Ožina je prizorišče naraščajočih napetosti med Iranom in zahodnimi silami, Veliko Britanijo in Ameriko. Teheran je zagrozil, da bo v primeru nezaželenega vojaškega spopada z ZDA zaprl ožino za tuje ladje. Ožino nadzoruje iranska revolucionarna garda, ki že sama po sebi v mednarodnih zadevah Teheranu zagotavlja določeno težo. Ameriško osebje je stalno nameščeno v razdalji 500 do 600 metrov od Hormuške ožine, npr. v obliki znamenite 5. ameriške flote, ki ima bazo na zahodu blizu Bahrajna, in dolgo zgodovino, ki sega v leto 1944, kot se morda še spominjajo japonski vojni veterani. 

 

Viceadmiral Jim Malloy, sedanji poveljnik ameriške pete flote, je maja 2019 izjavil, da "ni na noben način omejen" pri pošiljanju udarne skupine letalonosilke USS Abraham Lincoln skozi Hormuško ožino, če bo treba. "Nič me ne izziva, da bi jo na Bližnjem vzhodu kamorkoli poslal", je povedal v telefonskem intervjuju.

 

 

Iranci kot "čisti arijci"

 

Iran je država, ki jo na zahodu močno kritizirajo tako politika kot mediji. Vendar obstaja dejstvo, ki ga redko omenjajo, namreč da Iranu niso odpustili, ker se je odtegnil zahodnemu vplivu, ko so v začetku leta 1979 z ljudsko vstajo vrgli s prestola šaha Mohameda Rezo Pahlavija. Šah, daleč od dobrohotnega avtokrata, je prišel do diktatorske oblasti avgusta 1953 z ameriško-britansko (CIA in MI6) zrežiranim državnim udarom, ki je zrušil demokratično izvoljenega voditelja Mohameda Mosadeka in njegovo vlado. Premier Mosadek je namreč marca 1951 nacionaliziral iranske naftne rezerve.

 

Šahova družinska zgodovina je bila pestra. Njegov oče Reza Šah Pahlavi, ki je umrl leta 1944, je gojil prisrčne odnose s Hitlerjem; nacistični vodja mu je marca 1936 celo poklonil podpisan portret in opisoval Irance kot "čiste arijce". Ko je v začetku avgusta 1941 Hitler povzel vezi med šahovim očetom in nacisti, je dejal: "Če je kje kdo, ki moli za uspeh našega orožja, je to gotovo perzijski šah. Brž ko se oglasimo pri njem, se mu ne bo več treba bati Anglije."

 

Po letu 1979 je Teheran nenehno nadaljeval od Washingtona neodvisno politiko, zato so ga označili kot grožnjo "stabilnosti" in "regionalni varnosti". Iran je očitno neke vrste izziv ameriškim ambicijam na Bližnjem vzhodu. Njegovi voditelji so res razvili tesnejše odnose z Irakom, kot bi pričakovali od dveh sosednjih držav, ki sta versko (šiiti) in kulturno povezani. Iranci so se vpletli v vojno v Jemnu in Siriji, kjer delujejo v nasprotju z interesi velikih zahodnih sil.

 

 

Irak ni nikakršna referenca

 

Na drugi strani Perzijskega zaliva bi lahko naraščajoč vpliv Irana vzbudil močan odpor na vzhodu Savdske Arabije (Vzhodna provinca), kjer so nahajališča večine savdskih naftnih rezerv in središče družbenih nemirov. V Vzhodni provinci živijo milijoni savdskih šiitov, ki jih zatira strogi savdski režim sunitske veroizpovedi. Tudi iranska družba je do neke mere zatirana, vendar znatno manj, kot je bila v času šahove vlade. V primerjavi z Iranom so kršitve človekovih pravic v Savdski Arabiji precej večje. Eden bistvenih razlogov za invazijo na Irak ni bil, kot je bilo objavljeno, onesposobiti "orožje za množično uničenje", temveč vzpostavitev instituta Ameriki naklonjene prijateljske vlade, ki bo Washingtonu dovolila nadzorovati velike naftne vrtine.

 

V začetku aprila 2003, manj kot tri tedne po začetku ameriške invazije v Iraku, je ameriška svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice na tiskovni konferenci rekla: "Opozorila bi, da Irak ni Vzhodni Timor niti Kosovo ali Afganistan. Irak je edinstven." Irak je glavna nagrada, toda ameriška okupacija je razpadla, ko se je država spustila v pravo državljansko vojno, sektaška nasprotja so se povečala zaradi delovanja tujih čet. Po letu 2003 je šiitska večina prišla v ospredje, kar je izvrstno ustrezalo vladajočim šiitom v Iranu. Iraška vojna je ZDA stala do dva trilijona dolarjev, veliko so potrošili zaman. 

 

Ko je Sadam Husein zbežal iz Bagdada, ni imela administracija Georgea W. Busha najmanjšega pojma o težavah, ki jo čakajo. Samo nekaj tednov po začetku invazije je predsednik Bush izjavil: "V bitki za Irak so ZDA in naši zavezniki zmagali". Vendar je bil to šele začetek. Zaradi nastajajočega splošnega nemira med iraškim prebivalstvom do okupacijskih čet zahodne multinacionalke niso mogle vlagati v Irak – kljub obljubam Busheve administracije novembra 2007, da njihova vlada "spodbuja pritok tujih naložb v Irak, zlasti ameriških". Spričo naraščajočega iraškega odpora je Pentagon čez nekaj mesecev moral opustiti to osrednje upanje.

 

 

Vojna z Iranom ne bi bila "piece of cake"

 

Če upoštevamo težave, na katere je Amerika naletela v Iraku, bi bila morebitna vojna z Iranom celo zahtevnejša. Po površini je Iran štirikrat večji od Iraka, tudi prebivalcev ima precej več, zdaj jih je čez osemdeset milijonov. Iran je ena najbolj goratih držav na svetu; z zelo različnim podnebjem, zime so zelo mrzle, poletja pa hudo vroča. Ti dejavniki sestavljajo edinstvene izzive za katerokoli veliko silo, ki bi skušala napasti Iran. Iranska vojska je tudi večja, z visoko moralo in je bolje opremljena kot tista, s katero se je soočila ameriška v Iraku. Poleg tega ima Iran pomembne prijatelje, kot sta Kitajska in Rusija. Največji trgovinski partner Irana je vzhajajoča Kitajska. Približno sto velikih kitajskih družb je vključenih v iransko gospodarstvo, zlasti v povezavi z naravnimi viri in transportnimi okrožji.

 

Med upadanjem zahodnega poslovanja v Iranu – kar je bila posledica rastočih ameriških finančnih ukrepov - so kitajske korporacije izkoriščale iranska nahajališča nafte in plina. Kitajska kljubuje ameriškim sankcijam proti Iranu in še naprej uvaža nafto iz te bližnjevzhodne države; pretekli mesec je obljubila, da bo vložila skoraj tristo milijard dolarjev v teheranske naftne, plinske in petrokemične obrate. Iran je tudi član ambicioznih kitajskih programov Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) in Azijske infrastrukturne investicijske banke (AIIB). 

 

Teheran je razvil trajne vezi z Rusijo, v zadnjih letih je sklenil vojaški sporazum s Kremljem v Siriji, ko je nudil ključno podporo predsedniku Bašarju al Asadu, in sodeloval z Moskvo pri omejevanju ameriškega vpliva v osrednji Aziji in neizogibno tudi na Bližnjem Vzhodu. Rusija je za Iran že leta pomembna trgovinska partnerica, naložbe med državama spet naraščajo, v prvih mesecih tega leta so se povečale za skoraj 25 % in krepko presegle milijardo dolarjev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.288
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.955
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.484
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.355
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.050
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.168
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 815
08/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.522
09/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 779
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 745