Komentar

Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema

Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost doživljali kot "raj na zemlji", od Brionov naprej pa smo Slovenci na Evropsko skupnost / EU gledali kot na rešitev. Ko smo postali člani, smo EU razumeli kot podporo. Leta 2008 (med predsedovanjem) smo jo doživljali kot odgovornost, pozneje pa (spomnimo se strahov pred prihodom t.i. "trojke") kot nadzorstvo in disciplino. Danes jo vidimo kot problem.

15.10.2019 22:27
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Evropa   Evropska unija   Frontex   Turčija   Jugoslacija   Senat   ZDA   Rusija   Ukrajina   Nemčija   Katalonija

Evropska unija kot država? Ko bi se odločila za skupno obrambo in skupno zunanjo politiko, bi se Evropska unija približala položaju, kot ga imajo - takšne ali drugačne - države.

Schäuble-Lamersov "papir" (1994), Giscardova Konvencija (2002-2005), Junckerjeva Bela knjiga (2017), nova konvencija von der Leyenove (2020-2022). Po koncu hladne vojne, ko je Evropska skupnost vsebovala 12 članic in ko so bile napovedane tri nove (Avstrija, Finska, Švedska), širitev pa naj bi se nadaljevala še proti Vzhodu (+12), se je postavilo vprašanje primernih mehanizmov odločanja oz. delitve EU na jedro in periferijo. Problem je s Pogodbo o ustavi za Evropo rešila Konvencija pod predsedstvom Giscarda d’Estainga, vendar je projekt propadel leta 2005 na referendumih v Franciji in na Nizozemskem; namesto njega smo - tudi na ljubo Veliki Britaniji - sprejeli Lizbonsko pogodbo (2007-2009). Leta 2017 je J. C. Juncker objavil Belo knjigo o prihodnosti EU s petimi scenariji. Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala novo konvencijo o prihodnosti Evrope leta 2020, ki naj bi jo pripravljala nova podpredsednica iz Hrvaške in naj bi trajala dve leti.

 

Širitev, brexit, spori z ZDA, Ukrajina. S širitvijo po koncu hladne vojne se je vzhodna meja EU pomaknila proti vzhodu / Vzhodu, z izstopom Britancev in z oddaljevanjem ZDA izgublja zahodno / Zahodno zaledje. To je bila nekoč politika generala De Gaullea. EU, morda še najbolj Nemčija (zaradi energetskih potreb) se je približala Rusiji. Leta 2008 so Evropejci zaustavili ameriške ambicije po nadaljnji širitvi (Nata) z Gruzijo in Ukrajino. Obe državi sta (Ukrajina zaradi "pridružitvenega sporazuma" z EU 2014) zabredli v težave z Rusijo. Sledili sta priključitev Krima, vojna v Donecku in Lugansku 2014. Februarja 2015 sta se Rusija in Ukrajina v Minsku dogovorili z Nemčijo in Francijo. V Minsku se ni pogajal niti "trio" niti "trojka" niti "visoki predstavnik za SZVP", ampak Normandijska četverica.

 

Trgovinske vojne, migracije, schengen, Turčija, Sirija, Iran. Evropska unija je prizadeta zaradi verskih vojn in kulturnih bojev na Bližnjem in Srednjem vzhodu, njena udeležba pri reševanju pa je povezana predvsem z odnosi z ZDA, Rusijo in Turčijo. Da bi bila kos težavam, bi morala okrepiti (in kolikor je mogoče, poenotiti) zunanjo politiko in obrambo, predvsem Frontex in "obalno stražo". Za obrambo zunanjih meja bi potrebovala bistveno višja finančna sredstva. Prednostno obravnavo bi si zaslužile mejne države kot Grčija, Ciper, Malta, Italija in Španija; posledično tudi Severna Makedonija, Hrvaška in Slovenija. V luči verskih (in trgovinskih) vojn, migracij in problemov z zunanjimi mejami postaja glavni iziv zunanja politika oz. organizacija zunanje službe Evropske unije. Kot smo videli, se EU največjih problemov loteva v okviru ad hoc formatov, kot so Normandijska četverica, ali npr. Berlinski proces (za Balkan) … Pri vodenju / izvajanju SZVP in v Evropski službi za zunanjo akcijo (European External Action Service, EEAS) imata vodilno vlogo Nemčija in Francija, ki bo še močnejša po brexitu. Bolj učinkovita od ad hoc formatov in vpliva posameznih držav, ki imajo različne agende, bi bila skupna, koordinirana zunanja politika Evropske unije kot celote.

 

Evropska unija kot država? Običajno spadata vojska in diplomacija med izključne pristojnosti držav. Ko bi se odločila za skupno obrambo in skupno zunanjo politiko, bi se Evropska unija približala položaju, kot ga imajo - takšne ali drugačne - države. Skupna obramba z varovanjem zunanjih meja in skupna zunanja politika bi Evropski uniji povečali prepričljivost v odnosih z velikimi igralci, kot so Indija, Kitajska, Rusija in Združene države. Njen položaj v mednarodni skupnosti bi se okrepil. Državnost Evropske unije pa se seveda ne neha z vojsko in diplomacijo. Problem je v t.i. demokratičnem deficitu oz. legitimnosti evropske oblasti. Leta 2019 se je (v zvezi s t.i. "špicenkandidati") legitimnost evropskega predstavništva znašla na robu. Probleme odločanja in dominiranja najmočnejših držav smo Slovenci spoznali v Jugoslaviji. V ZDA o državnih / nacionalnih zadevah ne odločata niti Kalifornija niti New York. EU kot državo bi moral voditi predsednik, ki bi ga volili na neposrednih volitvah in ki bi bil odgovoren za sestavo vlade. Namesto Evropskega sveta bi lahko ustanovili Senat, v katerega bi vsaka članica izvolila dva senatorja. (Rešitve te vrste ponuja Ljubljanska pobuda oz. osnutek evropske ustave, ki ga je pripravil Peter Jambrek.)

 

Konferenca 2020. O tako pomembnih vprašanjih lahko Evropska unija odloča le s soglasjem Evropskega sveta in parlamenta, iztočnice za odločanje pa bi lahko pripravila obljubljena nova konvencija. Na tej konferenci bi se morala Slovenija pridružiti skupini podobno mislečih držav in z diplomatskimi / političnimi sredstvi doseči upoštevanje svojih predlogov, ki bi utegnili biti celo dobrodošli. Slovenija ima tri možnosti:

 

- pridružitev južni/sredozemski skupini, ki jo utegne voditi Francija,

- pridružitev srednjeevropski /severni / germanski skupini ali

- pridružitev vzhodni skupini, ki jo predstavljata Pobuda treh morij oz. Višegrajska skupina

 

 

Evropske vrednote. Veliko vprašanje je, ali lahko Evropska unija funkcionira kot evropska država, ne da bi dokončno izoblikovala vrednotno podlago, kot se je začela oblikovati z Atlantsko listino leta 1941 in s Schumanovo deklaracijo leta 1950, dopolnjevala pa s Helsinško konferenco (KVSE) leta 1975 in Pariško listino za Novo Evropo (1990). Vrednotna podlaga bi morala vsebovati načela in merila, ki spadajo k pojmovanju "cele in svobodne Evrope" (Europe Whole and Free), torej spoznanja o dvojni zmagi zahodne demokracije in o koncu hladne vojne, predvsem pa o odločilnem pomenu evropske solidarnosti. Prvič (1950) so zavezniki zahodno demokracijo ponudili nekdanjim silam Osi, drugič (2002-2004) jo je Zahodna Evropa ponudila nekdanjim komunističnim državam Vzhodne Evrope.

 

Narodna, državna in evropska identiteta. Samoodločba pomeni konec vojne med narodom in državo. V Avstriji in v Jugoslaviji je bila slovenska narodna identiteta v sporu z državno identiteto. Lojalnost državi se je umikala domoljubju, dokler si niso domoljubi ustvarili domoljubju primernega novega državnega okvira. Ta ugotovitev je pomembna za razumevanje položaja in odgovornosti Slovenije v Evropski uniji; v tem trenutku pa je še posebej aktualna zaradi dogajanja v Kataloniji. Pri Kataloncih je po vsem videzu istovetenje s špansko državo dokončno omajano. Na tej točki bi morala poseči vmes Evropska unija, ki ima veliko slabosti, vendar med njimi ni spora med narodno in evropsko istovetnostjo. Katalonci se v tem trenutku nemara ne morejo istovetiti s špansko državo, lahko pa se istovetijo z Evropo. Slovenci imamo dejansko dve identiteti, ki nista v sporu: smo Slovenci in Evropejci. Podobno velja za Katalonce in zato so bile odklonilne reakcije evropskih politikov, na žalost tudi naših uradnih predstavnikov zgodovinsko, moralno in politično zgrešene.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
0
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,318
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,168
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,103
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,768
05/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,267
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,146
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 933
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,011
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,223
10/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,672