Komentar

Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema

Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost doživljali kot "raj na zemlji", od Brionov naprej pa smo Slovenci na Evropsko skupnost / EU gledali kot na rešitev. Ko smo postali člani, smo EU razumeli kot podporo. Leta 2008 (med predsedovanjem) smo jo doživljali kot odgovornost, pozneje pa (spomnimo se strahov pred prihodom t.i. "trojke") kot nadzorstvo in disciplino. Danes jo vidimo kot problem.

15.10.2019 22:27
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Evropa   Evropska unija   Frontex   Turčija   Jugoslacija   Senat   ZDA   Rusija   Ukrajina   Nemčija   Katalonija

Evropska unija kot država? Ko bi se odločila za skupno obrambo in skupno zunanjo politiko, bi se Evropska unija približala položaju, kot ga imajo - takšne ali drugačne - države.

Schäuble-Lamersov "papir" (1994), Giscardova Konvencija (2002-2005), Junckerjeva Bela knjiga (2017), nova konvencija von der Leyenove (2020-2022). Po koncu hladne vojne, ko je Evropska skupnost vsebovala 12 članic in ko so bile napovedane tri nove (Avstrija, Finska, Švedska), širitev pa naj bi se nadaljevala še proti Vzhodu (+12), se je postavilo vprašanje primernih mehanizmov odločanja oz. delitve EU na jedro in periferijo. Problem je s Pogodbo o ustavi za Evropo rešila Konvencija pod predsedstvom Giscarda d’Estainga, vendar je projekt propadel leta 2005 na referendumih v Franciji in na Nizozemskem; namesto njega smo - tudi na ljubo Veliki Britaniji - sprejeli Lizbonsko pogodbo (2007-2009). Leta 2017 je J. C. Juncker objavil Belo knjigo o prihodnosti EU s petimi scenariji. Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala novo konvencijo o prihodnosti Evrope leta 2020, ki naj bi jo pripravljala nova podpredsednica iz Hrvaške in naj bi trajala dve leti.

 

Širitev, brexit, spori z ZDA, Ukrajina. S širitvijo po koncu hladne vojne se je vzhodna meja EU pomaknila proti vzhodu / Vzhodu, z izstopom Britancev in z oddaljevanjem ZDA izgublja zahodno / Zahodno zaledje. To je bila nekoč politika generala De Gaullea. EU, morda še najbolj Nemčija (zaradi energetskih potreb) se je približala Rusiji. Leta 2008 so Evropejci zaustavili ameriške ambicije po nadaljnji širitvi (Nata) z Gruzijo in Ukrajino. Obe državi sta (Ukrajina zaradi "pridružitvenega sporazuma" z EU 2014) zabredli v težave z Rusijo. Sledili sta priključitev Krima, vojna v Donecku in Lugansku 2014. Februarja 2015 sta se Rusija in Ukrajina v Minsku dogovorili z Nemčijo in Francijo. V Minsku se ni pogajal niti "trio" niti "trojka" niti "visoki predstavnik za SZVP", ampak Normandijska četverica.

 

Trgovinske vojne, migracije, schengen, Turčija, Sirija, Iran. Evropska unija je prizadeta zaradi verskih vojn in kulturnih bojev na Bližnjem in Srednjem vzhodu, njena udeležba pri reševanju pa je povezana predvsem z odnosi z ZDA, Rusijo in Turčijo. Da bi bila kos težavam, bi morala okrepiti (in kolikor je mogoče, poenotiti) zunanjo politiko in obrambo, predvsem Frontex in "obalno stražo". Za obrambo zunanjih meja bi potrebovala bistveno višja finančna sredstva. Prednostno obravnavo bi si zaslužile mejne države kot Grčija, Ciper, Malta, Italija in Španija; posledično tudi Severna Makedonija, Hrvaška in Slovenija. V luči verskih (in trgovinskih) vojn, migracij in problemov z zunanjimi mejami postaja glavni iziv zunanja politika oz. organizacija zunanje službe Evropske unije. Kot smo videli, se EU največjih problemov loteva v okviru ad hoc formatov, kot so Normandijska četverica, ali npr. Berlinski proces (za Balkan) … Pri vodenju / izvajanju SZVP in v Evropski službi za zunanjo akcijo (European External Action Service, EEAS) imata vodilno vlogo Nemčija in Francija, ki bo še močnejša po brexitu. Bolj učinkovita od ad hoc formatov in vpliva posameznih držav, ki imajo različne agende, bi bila skupna, koordinirana zunanja politika Evropske unije kot celote.

 

Evropska unija kot država? Običajno spadata vojska in diplomacija med izključne pristojnosti držav. Ko bi se odločila za skupno obrambo in skupno zunanjo politiko, bi se Evropska unija približala položaju, kot ga imajo - takšne ali drugačne - države. Skupna obramba z varovanjem zunanjih meja in skupna zunanja politika bi Evropski uniji povečali prepričljivost v odnosih z velikimi igralci, kot so Indija, Kitajska, Rusija in Združene države. Njen položaj v mednarodni skupnosti bi se okrepil. Državnost Evropske unije pa se seveda ne neha z vojsko in diplomacijo. Problem je v t.i. demokratičnem deficitu oz. legitimnosti evropske oblasti. Leta 2019 se je (v zvezi s t.i. "špicenkandidati") legitimnost evropskega predstavništva znašla na robu. Probleme odločanja in dominiranja najmočnejših držav smo Slovenci spoznali v Jugoslaviji. V ZDA o državnih / nacionalnih zadevah ne odločata niti Kalifornija niti New York. EU kot državo bi moral voditi predsednik, ki bi ga volili na neposrednih volitvah in ki bi bil odgovoren za sestavo vlade. Namesto Evropskega sveta bi lahko ustanovili Senat, v katerega bi vsaka članica izvolila dva senatorja. (Rešitve te vrste ponuja Ljubljanska pobuda oz. osnutek evropske ustave, ki ga je pripravil Peter Jambrek.)

 

Konferenca 2020. O tako pomembnih vprašanjih lahko Evropska unija odloča le s soglasjem Evropskega sveta in parlamenta, iztočnice za odločanje pa bi lahko pripravila obljubljena nova konvencija. Na tej konferenci bi se morala Slovenija pridružiti skupini podobno mislečih držav in z diplomatskimi / političnimi sredstvi doseči upoštevanje svojih predlogov, ki bi utegnili biti celo dobrodošli. Slovenija ima tri možnosti:

 

- pridružitev južni/sredozemski skupini, ki jo utegne voditi Francija,

- pridružitev srednjeevropski /severni / germanski skupini ali

- pridružitev vzhodni skupini, ki jo predstavljata Pobuda treh morij oz. Višegrajska skupina

 

 

Evropske vrednote. Veliko vprašanje je, ali lahko Evropska unija funkcionira kot evropska država, ne da bi dokončno izoblikovala vrednotno podlago, kot se je začela oblikovati z Atlantsko listino leta 1941 in s Schumanovo deklaracijo leta 1950, dopolnjevala pa s Helsinško konferenco (KVSE) leta 1975 in Pariško listino za Novo Evropo (1990). Vrednotna podlaga bi morala vsebovati načela in merila, ki spadajo k pojmovanju "cele in svobodne Evrope" (Europe Whole and Free), torej spoznanja o dvojni zmagi zahodne demokracije in o koncu hladne vojne, predvsem pa o odločilnem pomenu evropske solidarnosti. Prvič (1950) so zavezniki zahodno demokracijo ponudili nekdanjim silam Osi, drugič (2002-2004) jo je Zahodna Evropa ponudila nekdanjim komunističnim državam Vzhodne Evrope.

 

Narodna, državna in evropska identiteta. Samoodločba pomeni konec vojne med narodom in državo. V Avstriji in v Jugoslaviji je bila slovenska narodna identiteta v sporu z državno identiteto. Lojalnost državi se je umikala domoljubju, dokler si niso domoljubi ustvarili domoljubju primernega novega državnega okvira. Ta ugotovitev je pomembna za razumevanje položaja in odgovornosti Slovenije v Evropski uniji; v tem trenutku pa je še posebej aktualna zaradi dogajanja v Kataloniji. Pri Kataloncih je po vsem videzu istovetenje s špansko državo dokončno omajano. Na tej točki bi morala poseči vmes Evropska unija, ki ima veliko slabosti, vendar med njimi ni spora med narodno in evropsko istovetnostjo. Katalonci se v tem trenutku nemara ne morejo istovetiti s špansko državo, lahko pa se istovetijo z Evropo. Slovenci imamo dejansko dve identiteti, ki nista v sporu: smo Slovenci in Evropejci. Podobno velja za Katalonce in zato so bile odklonilne reakcije evropskih politikov, na žalost tudi naših uradnih predstavnikov zgodovinsko, moralno in politično zgrešene.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
13
26.02.2020 03:45
V grozeči senci prihajajočega virusa bo, kot vse kaže, Janezu Janši še tretjič uspelo sestaviti vlado. Včeraj so namreč vse ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
13
24.02.2020 21:33
Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je opozoril, da v Sloveniji socialne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
8
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 7,837
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,718
03/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,546
04/
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,521
05/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 6,114
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,215
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,765
08/
Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!
Uredništvo
Ogledov: 1,559
09/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,768
10/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,442