Komentar

Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema

Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost doživljali kot "raj na zemlji", od Brionov naprej pa smo Slovenci na Evropsko skupnost / EU gledali kot na rešitev. Ko smo postali člani, smo EU razumeli kot podporo. Leta 2008 (med predsedovanjem) smo jo doživljali kot odgovornost, pozneje pa (spomnimo se strahov pred prihodom t.i. "trojke") kot nadzorstvo in disciplino. Danes jo vidimo kot problem.

15.10.2019 22:27
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Evropa   Evropska unija   Frontex   Turčija   Jugoslacija   Senat   ZDA   Rusija   Ukrajina   Nemčija   Katalonija

Evropska unija kot država? Ko bi se odločila za skupno obrambo in skupno zunanjo politiko, bi se Evropska unija približala položaju, kot ga imajo - takšne ali drugačne - države.

Schäuble-Lamersov "papir" (1994), Giscardova Konvencija (2002-2005), Junckerjeva Bela knjiga (2017), nova konvencija von der Leyenove (2020-2022). Po koncu hladne vojne, ko je Evropska skupnost vsebovala 12 članic in ko so bile napovedane tri nove (Avstrija, Finska, Švedska), širitev pa naj bi se nadaljevala še proti Vzhodu (+12), se je postavilo vprašanje primernih mehanizmov odločanja oz. delitve EU na jedro in periferijo. Problem je s Pogodbo o ustavi za Evropo rešila Konvencija pod predsedstvom Giscarda d’Estainga, vendar je projekt propadel leta 2005 na referendumih v Franciji in na Nizozemskem; namesto njega smo - tudi na ljubo Veliki Britaniji - sprejeli Lizbonsko pogodbo (2007-2009). Leta 2017 je J. C. Juncker objavil Belo knjigo o prihodnosti EU s petimi scenariji. Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala novo konvencijo o prihodnosti Evrope leta 2020, ki naj bi jo pripravljala nova podpredsednica iz Hrvaške in naj bi trajala dve leti.

 

Širitev, brexit, spori z ZDA, Ukrajina. S širitvijo po koncu hladne vojne se je vzhodna meja EU pomaknila proti vzhodu / Vzhodu, z izstopom Britancev in z oddaljevanjem ZDA izgublja zahodno / Zahodno zaledje. To je bila nekoč politika generala De Gaullea. EU, morda še najbolj Nemčija (zaradi energetskih potreb) se je približala Rusiji. Leta 2008 so Evropejci zaustavili ameriške ambicije po nadaljnji širitvi (Nata) z Gruzijo in Ukrajino. Obe državi sta (Ukrajina zaradi "pridružitvenega sporazuma" z EU 2014) zabredli v težave z Rusijo. Sledili sta priključitev Krima, vojna v Donecku in Lugansku 2014. Februarja 2015 sta se Rusija in Ukrajina v Minsku dogovorili z Nemčijo in Francijo. V Minsku se ni pogajal niti "trio" niti "trojka" niti "visoki predstavnik za SZVP", ampak Normandijska četverica.

 

Trgovinske vojne, migracije, schengen, Turčija, Sirija, Iran. Evropska unija je prizadeta zaradi verskih vojn in kulturnih bojev na Bližnjem in Srednjem vzhodu, njena udeležba pri reševanju pa je povezana predvsem z odnosi z ZDA, Rusijo in Turčijo. Da bi bila kos težavam, bi morala okrepiti (in kolikor je mogoče, poenotiti) zunanjo politiko in obrambo, predvsem Frontex in "obalno stražo". Za obrambo zunanjih meja bi potrebovala bistveno višja finančna sredstva. Prednostno obravnavo bi si zaslužile mejne države kot Grčija, Ciper, Malta, Italija in Španija; posledično tudi Severna Makedonija, Hrvaška in Slovenija. V luči verskih (in trgovinskih) vojn, migracij in problemov z zunanjimi mejami postaja glavni iziv zunanja politika oz. organizacija zunanje službe Evropske unije. Kot smo videli, se EU največjih problemov loteva v okviru ad hoc formatov, kot so Normandijska četverica, ali npr. Berlinski proces (za Balkan) … Pri vodenju / izvajanju SZVP in v Evropski službi za zunanjo akcijo (European External Action Service, EEAS) imata vodilno vlogo Nemčija in Francija, ki bo še močnejša po brexitu. Bolj učinkovita od ad hoc formatov in vpliva posameznih držav, ki imajo različne agende, bi bila skupna, koordinirana zunanja politika Evropske unije kot celote.

 

Evropska unija kot država? Običajno spadata vojska in diplomacija med izključne pristojnosti držav. Ko bi se odločila za skupno obrambo in skupno zunanjo politiko, bi se Evropska unija približala položaju, kot ga imajo - takšne ali drugačne - države. Skupna obramba z varovanjem zunanjih meja in skupna zunanja politika bi Evropski uniji povečali prepričljivost v odnosih z velikimi igralci, kot so Indija, Kitajska, Rusija in Združene države. Njen položaj v mednarodni skupnosti bi se okrepil. Državnost Evropske unije pa se seveda ne neha z vojsko in diplomacijo. Problem je v t.i. demokratičnem deficitu oz. legitimnosti evropske oblasti. Leta 2019 se je (v zvezi s t.i. "špicenkandidati") legitimnost evropskega predstavništva znašla na robu. Probleme odločanja in dominiranja najmočnejših držav smo Slovenci spoznali v Jugoslaviji. V ZDA o državnih / nacionalnih zadevah ne odločata niti Kalifornija niti New York. EU kot državo bi moral voditi predsednik, ki bi ga volili na neposrednih volitvah in ki bi bil odgovoren za sestavo vlade. Namesto Evropskega sveta bi lahko ustanovili Senat, v katerega bi vsaka članica izvolila dva senatorja. (Rešitve te vrste ponuja Ljubljanska pobuda oz. osnutek evropske ustave, ki ga je pripravil Peter Jambrek.)

 

Konferenca 2020. O tako pomembnih vprašanjih lahko Evropska unija odloča le s soglasjem Evropskega sveta in parlamenta, iztočnice za odločanje pa bi lahko pripravila obljubljena nova konvencija. Na tej konferenci bi se morala Slovenija pridružiti skupini podobno mislečih držav in z diplomatskimi / političnimi sredstvi doseči upoštevanje svojih predlogov, ki bi utegnili biti celo dobrodošli. Slovenija ima tri možnosti:

 

- pridružitev južni/sredozemski skupini, ki jo utegne voditi Francija,

- pridružitev srednjeevropski /severni / germanski skupini ali

- pridružitev vzhodni skupini, ki jo predstavljata Pobuda treh morij oz. Višegrajska skupina

 

 

Evropske vrednote. Veliko vprašanje je, ali lahko Evropska unija funkcionira kot evropska država, ne da bi dokončno izoblikovala vrednotno podlago, kot se je začela oblikovati z Atlantsko listino leta 1941 in s Schumanovo deklaracijo leta 1950, dopolnjevala pa s Helsinško konferenco (KVSE) leta 1975 in Pariško listino za Novo Evropo (1990). Vrednotna podlaga bi morala vsebovati načela in merila, ki spadajo k pojmovanju "cele in svobodne Evrope" (Europe Whole and Free), torej spoznanja o dvojni zmagi zahodne demokracije in o koncu hladne vojne, predvsem pa o odločilnem pomenu evropske solidarnosti. Prvič (1950) so zavezniki zahodno demokracijo ponudili nekdanjim silam Osi, drugič (2002-2004) jo je Zahodna Evropa ponudila nekdanjim komunističnim državam Vzhodne Evrope.

 

Narodna, državna in evropska identiteta. Samoodločba pomeni konec vojne med narodom in državo. V Avstriji in v Jugoslaviji je bila slovenska narodna identiteta v sporu z državno identiteto. Lojalnost državi se je umikala domoljubju, dokler si niso domoljubi ustvarili domoljubju primernega novega državnega okvira. Ta ugotovitev je pomembna za razumevanje položaja in odgovornosti Slovenije v Evropski uniji; v tem trenutku pa je še posebej aktualna zaradi dogajanja v Kataloniji. Pri Kataloncih je po vsem videzu istovetenje s špansko državo dokončno omajano. Na tej točki bi morala poseči vmes Evropska unija, ki ima veliko slabosti, vendar med njimi ni spora med narodno in evropsko istovetnostjo. Katalonci se v tem trenutku nemara ne morejo istovetiti s špansko državo, lahko pa se istovetijo z Evropo. Slovenci imamo dejansko dve identiteti, ki nista v sporu: smo Slovenci in Evropejci. Podobno velja za Katalonce in zato so bile odklonilne reakcije evropskih politikov, na žalost tudi naših uradnih predstavnikov zgodovinsko, moralno in politično zgrešene.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
4
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
10
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,462
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,642
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,534
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,892
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,796
06/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,704
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,673
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,321
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,077
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 928