Niti mesec ni minil, pa se že kažejo posledice propada Adrie Airways (AA). Adria je bila nacionalni avioprevoznik, ki je bil mnogo pomembnejši, kot si predstavlja nesposobna vlada. Slovenija ni posebej pomembna destinacija in zato je Letališče Jožeta Pučnika le lokalno letališče tretjega, morda celo četrtega ranga. Letališča so namreč rangirana. Rang letališča določata predvsem frekvenca potnikov in število linij, ki ga povezujejo z drugimi letališči. Značaj ljubljanskega letališča je lokalen, velike letalske družbe praktično nimajo interesa pristajati na njem, saj je le nekaj linij rentabilnih, ostale pa je doslej tako ali tako vzdrževal domači ("nacionalni") letalski prevoznik AA. Takšno stanje je lahko rentabilno in ekonomsko učinkovito le, če celotna regija sodeluje in če so vsi potencialni resursi izkoriščeni. Se pravi, da je vzpostavljena trdna veza z nekim večjim primernim letališčem, ki nudi povezavo s preostalim svetom. Slovenija je članica Evropske unije, zato je povezava Brnika z Brusljem nujno potrebna. Za poslovni svet bi torej morali vzpostaviti predvsem redno in pogosto povezavo med našim edinim domačim letališčem, ki obratuje, in enim od primarnih evropskih letališč.

Slovenija je tudi turistična destinacija. Število prenočitvenih in ostalih kapacitet je toliko, da bi turizem moral vzdrževati mnoge letalske linije. Tudi na tem področju je bistveno domače letališče in domač avioprevoznik. Seveda je za takšno poslovanje potreben koncept, ki pa ga vlada ni sposobna narediti. Po stečaju Adrie se je vlada lotila stihijskega reševanja, ki bo, kot kaže, razmere samo še poslabšalo. Kot je razvidno, se vlada sploh ni ukvarjala z Adrio, niti se ni zavedala, da je letalski prevoz del nujne infrastrukture, za katero je vlada zadolžena podobno kot za javni cestni ali železniški promet. Pristojni ministri s predsednikom vlade očitno ne obvladujejo te problematike, žalostno je, da niti ministrstva nimajo ustreznih strokovnjakov, ki bi lahko neuko vlado poučili o problematiki in o njenem reševanju. Ker je tako, ekipa šaratanov ni sposobna rešiti zagatnega položaja.

Zaradi nastale škode bi morala nemudoma odstopiti ministra Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek. V kolikor se to ne bo zgodilo, bomo čez čas ugotavljali škodo podobno, kot jo danes ugotavljamo za bivšo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Kaj pa imamo od tega?

Kako naivno in šarlatansko sta se zgoraj omenjena ministra lotila urgentnega reševanja problematike, je razvidno iz popolnima zgrešenih potez. Da bi pomirila duhove, sta nemudoma dopustila, da so najfrekventnejše in tudi najracionalnejše linije prevzeli prevozniki, ki so točno vedeli, kaj hočejo in katere linije so dobičkonosne. V prevozništvu vedo, da obstajajo rentabilne in nerentabilne linije. Tisti, ki oddaja koncesije, koncesionarja zaveže, da mora poleg rentabilnih linij vzdrževati tudi nerentabilne. S tem, ko so oddane najdobičkonosnejše linije, je seveda  nerentabilne linije potrebno subvencionirati. Katere so te linije, kolikšna je potreba po njih, kolikšna bo višina subvencij in kako visoke so sploh dovoljene, se vladi očitno ta hip niti sanja ne. Na vladi sicer slutijo, da bi nekaj podobnega morali izvesti, ne vedo pa kako.

A če se ozremo nekoliko nazaj, če ocenimo, kako je mogoče, da je Adria strmoglavila: ves čas je poslovala z izgubo. Ves čas so izgubo upravičevali s tem, da tudi druge letalske družbe poslujejo z izgubo in da jih države subvencionirajo. Nekritični, vladi naklonjeni mediji so nas nemudoma seznanili z izgubami Alitalie, niso pa bili tako izčrpni, ko je šlo za izgubo oziroma stečaj Adrie. Prav to prikrivanje kaže na to, da se za propadom Adrie skriva zelo velik kriminal. Adria je bila vedno v rokah klike, ki ropa Slovenijo. Poslovanje je nadziral nadzorni svet, ki je bil komapatibilen z vodstvom Adrie, razen tega je bila vsakokratna vlada skupščina te družbe.

So bile subvencije res namenjena samo za pokrivanje izgub iz poslovanja Adrie? Takole na videz se poraja upravičen sum, da je mnogo subvencijskega denarja poniknilo drugje - in ne pri pokrivanju izgub. Tak dvom je dodatno upravičen, če vemo, da Adriino osebje v glavnem ni bilo preplačano. Da so bila vozovnice na linijah, na katerih so potovali predvsem javna uprava in državni poslovneži, pretirano zasoljene, in da bi vsaj te linije morale prinašati ekstra dobičke. Vse to kaže, da so bile subvencije namenjene še drugim cilje, ki s tekočimi izgubami niso imeli neposredne zveze. Prav to skrivnostno subvencioniranje poraja še dodatno vprašanje - namreč zakaj je bila Adria prodana sumljivemu skladu pod sumljivimi pogoji? Takole mimogrede se ponudi odgovor: ker je bilo treba sumljive posle v Adrii čim bolj elegantno zabrisati. Najlažje se to naredi s prodajo tujcem, saj se na ta način prekine vsaka zveza z domačo kontrolo. In prav to se je najverjetneje zgodilo.

Slamnati sklad, ki je v sumljivimi okoliščinah kupil Adrio, je imel le eno nalogo: Adrio likvidirati in zabrisati vse sledi kriminala. Zelo domiselna izvedba likvidacije Adrie je na ta način oprala vse, ki so Adrio izčrpavali, Sloveniji pa uničila civilno letalstvo. Vseeno bi bilo dobro raziskati pogorišče Adrie, kar je delo za Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo. Kljub polomiji bi namreč preiskovalci lahko našli še kaj uporabnega, morda celo dovolj dokazov za vložitev obtožnice proti odgovornim osebam.

Pri tem sta mišljena prvenstveno Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek. Oba sta namreč dokazala, da sta nesposobna in ne moreta opravljati ministrskih funkcij. Agonija se še ni prav končala, pa nam ponujata novo avanturo: ustanovitev nove letalske družbe. Ko dopustiš, da propade letalska družba, ki ima vse certifikate in izkušeno strokovno ekipo, začneš ustanavljati novo družbo praktično iz nič. Noro! Nekako razumljivo bi bilo, da se tega lotijo tujci, ki ne poznajo slovenskih razmer in predpostavljajo, da je Slovenija normalna država. Pa seveda to ni. Za vsako soglasje minevajo meseci in leta. Vse morajo odobriti neki strici iz ozadja. Nič ne poteka normalno.

Sedaj je na vrhuncu razprava o proračunu. Kolikor je znano, ta ne predvideva niti centa za tak podvig. Samo to dejstvo kaže na diletantizem, ki ga uganjajo nesposobni birokrati. Slovenija namreč ni tako atraktivna država, da bi se nanjo lepile letalske družbe in bi bile pripravljene brezglavo vložiti denar v novo letalsko družbo, vedoč, da je ena prav tukaj ravnokar pogrela. Če že, potem je potrebno nastaviti vabo, se pravi denar, ki pa ga nastajajoči proračun ne predvideva. Ali bomo ponovno žrtve prevar nesposobnih šarlatanov?