Razkrivamo

Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!

Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč vodilnega časnika v državi in odpustila več deset novinarjev in drugih sodelavcev. Zdaj je očitno na vrsti "drugi polčas" in po nekaterih informacijah naj bi skoraj za tretjino skrčili število zaposlenih, ki danes znaša 322. Kaj to pomeni za novinarje, ki si bodo najtežje našli novo službo na trgu? Delov novinarski sindikat, nacionalni sindikat novinarjev in Društvo novinarjev Slovenije že opozarjajo pred posledicami.

17.10.2019 03:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Delo   novinarji   sindikat   DNS   Stojan Petrič   odpuščanje   Večer   Dnevnik   Uroš Urbas   Uroš Hakl   Bojan Petan   Kolektor

Fotografije: Mediaspeed

Utegne se izkazati, da so Bojan Petan in Uroš Hakl na eni ter Martin Odlazek s svojim medijskim imperijem na drugi strani ujeli zadnji vlak mediskega prestrukturiranja in bodo v taki ali drugačni obliki preživeli, medtem ko je Stojan Petrič predolgo čakal. Najverjetneje pa je zamudil.

Včeraj sta novinarski sindikat in Društvo novinarjev Slovenije (DNS) pozvala poslovodstvo Dela, kot sta zapisala, "k poštenemu socialnemu dialogu ter ohranitvi kritičnega in kakovostnega novinarstva". Ob tem so v drugih medijskih hišah nekoliko začudeno pogledali, kajti pod novim lastnikom je Delo že sedaj večkrat prvenstveno zasledovalo kapitalske cilje in ambicije Stojana Petriča, ki se zadnja leta uveljavlja tudi v gradbeništvu, nekoliko manj pa vrhunske novinarske standarde. Na srečo vsaj tokrat ni bilo zaznati - vsaj v t.i. mainstream krogih - privoščljivosti ob načrtovanem kadrovskem čiščenju v nekdanjem "samostojnem časniku za samostojno Slovenijo". Kakšne bodo reakcije v tistih medijskih krogih, ki so bolj kot ne alternativni in so do mainstream medijev izjemno kritični, je možno le predvideti. Zagotovo pa ne bodo prav sočutne.

 

Sindikalisti na Delu opozarjajo, da mora kolektivno odpuščanje delavcev Dela potekati ob spoštovanju delovnopravne zakonodaje: "Ostro nasprotujemo nadaljevanju prakse odpuščanj brez dogovora s socialnimi partnerji." Prav tako opozarjajo, da "krčenje stroškov z odpuščanjem novinarjev ne more biti vsakokratni model reševanja padanja naklad" ter da to pelje "v zaton kritičnega novinarstva" - vse to pa po njihovi oceni ogroža demokratične standarde. Slišati je precej alarmantno, toda ali je tudi resnično? Kolikor je znano, je Delova uprava že doslej odpuščala po standardih delovno-pravne zakonodaje, takrat ko pa ni, se je dogovorila v sodnih oziroma največkrat v izvensodnih ali mediacijskih sporih. Na prste ene roke lahko preštejemo primere, ko je odpuščenim novinarjem uspelo uveljaviti svoje delovno-pravne pravice, če sploh katerega, ki se je končal v prid odpuščenih. Po prvem valu odpuščanj v letih 2016-2018, ko je Delo kot vršilec dolžnosti odgovornega urednika vodil Gregor Knafelc in je na cesti ostalo okoli 40 novinarjev, je bilo pričakovati, da se bodo trendi obrnili navzgor. Toda to se ni zgodilo. Še več, niso se toliko poslabšale bralne navade Slovencev ali kakovost novinarstva, niti nista k slabim rezultatom pripomogla nova oblika in format časopisa. Ali pa nova, mlajša garnitura novinarjev. Težko je trditi, da je imelo Delo v zadnjih dveh letih slabe vsebine. Časopisu se, tako kaže, dogaja organsko umiranje, ki zdaj rapidno napreduje. Sploh ni nujno, da se bo hiranje nadaljevalo v enakem tempu. Ne, bolezen ima svoj ritem, lahko se potuhne, upočasni, a tega dejstva, da je smrtonosna, ni moč zanikati.

 

 

Stojan Petrič lahko mirno živi tudi brez Dela, medtem ko Delo brez njega verjetno ne bo preživelo.

 

 

Da Delo in njegove edicije ne poslujejo najboljše, je že dlje časa javna skrivnost. Ne glede na všečno posodobitev dnevnika, za kar je zaslužen odgovorni urednik Uroš Urbas s svojo ekipo, pa je očitno, da vsi na Delu niso dohajali sprememb. Zlasti je v razvoju zaostala Sobotna priloga, ki ji kritiki očitajo intelektualno izpraznjenost in konceptualni manjko. Morda je zato njen urednik dr. Ali Žerdin po nekaterih informacijah na "seznamu"?

 

 

Koliko let je še preostalo tisku?

 

Na žalost je javna skrivnost tudi to, da intelektualna podhranjenost tako Sobotne priloge kot posameznih uredništev znotraj časnika niso od včeraj. Vleče se že leta, ker v časopisni hiši ni podjetniškega duha. Ni konkurence med novinarji, ne med uredniki, ironično konkurenčnosti ne spodbuja niti lastnik, zadrti kapitalist v najboljšem gospodarskem pomenu obeh pojmov. Če je socialističen, netekmovalen in vrtičarski duh zažrt v novinarske vrste, lastnik pa navkljub vsem podjetniškem in menedžerskem znanju ne stori nič za tekmovalnost, ki nujno vodi v konkurenčnost, ta pa se rezultira v kakovosti, je posledica tega, da lastnik več kot očitno ne razume medijske industrije, njene podvrste časopisnega založništva in naprej, ne razume svoje lastnine – časnika Delo. Vse to pa neizbežno vodi v regresijo. Poleg tega je branje zahtevnejših vsebin postalo privilegij in očitno se izpolnjuje prerokba, ki jo je izrekel pred leti v zasebnem krogu tedaj novopečeni Večerov lastnik Uroš Hakl, češ da več kot pet let, v najboljšem primeru pa sedem, tiskani mediji ne bodo zdržali. Mlajše generacije so povsem odvisne od spleta, pametnih telefonov, na katerih novice berejo le posredno, prek socialnih medijev.

 

Kljub razmeroma stari demografski sliki v Sloveniji pa se negativnih trendov, ko gre za bralne navade oziroma prodajo časopisov, ne more ustaviti. Naročniki dobesedno izumirajo. Delo, ki se v letih, ko je njegov lastnik Petrič, vsako leto bilančno rešuje na račun Slovenskih novic, seveda ni kaj dosti na boljšem. Če bi naročnine odjavila še celotna javna uprava oziroma javni sektor, bi se jim naklada dobesedno prepolovila, kar pomeni, da bi dnevno natisnili že manj kot 10.000 izvodov. To je scenarij, ki ga je pred več kot desetletjem doživel hrvaški Vjestnik: iz nekdanjega osrednjega (državnega) dnevnega časopisa se je spremenil v ruševino, dnevno so prodali le še nekaj sto izvodov. Delo na drugi strani poleg Slovenskih novic rešuje tudi Tiskarna. Gre za dobro stoječe podjetje znotraj holdinga Delo, ki prinaša dobiček lastniku. V holdingu Delo je še izgubar podjetje izberi.si, logist, ki ga tepe lastno izčrpavanje konkurentov na trgu (Dnevnik, Salomon), zdaj pa je žrtev lastnih nizkih cen in ambiciozne Pošte Slovenija, ki za izberi.si raznaša edicije, kjer se Delu ne izplača.

 

 

Uroš Urbas, Stojan Petrič, Nataša Luša in Andrej Kren.

 

 

Hrvaški tiskani medijski trg je že zdavnaj doživel in preživel to, kar očitno zdaj čaka slovenskega. Ob tem je pomemben tudi podatek, da je pretežni del hrvaškega tiska v tujem lastništvu - da gre za lastnike, ki profesionalno obvladajo medijski posel. Naši lastniki dnevnih časopisov (če odštejemo "švedske" Finance) pa so takšni ali drugačni domači tajkuni. Ki so šli v medije zgolj za to, da bi delali biznis. Da bi trgovali, malce izsiljevali vlado in gospodarstvo ipd. Zdaj se jim poslovni model počasi podira. Združevanje Dnevnika in Večera je bilo morda pozno, vprašanje je, če ni bilo tudi prepozno. A so vsaj nekaj naredili. Utegne se izkazati, da so Bojan Petan in Hakl na eni strani ter Martin Odlazek z medijskim imperijem na drugi strani ujeli zadnji vlak mediskega prestrukturiranja in bodo v taki ali drugačni obliki preživeli, medtem ko je Stojan Petrič predolgo čakal. Najverjetneje je zamudil.

 

 

Klavrnega konca mediju nihče ne privošči

 

Petrič zdaj očitno noče financirati Delove izgube. Zato bodo kolektivno odpuščali. Govori se celo o 100 "odveč" delavcih. Morda nas čaka največji kadrovski masaker v zgodovini slovenskega žurnalizma. A zgodovina nas uči, da prekaljenih menedžerskih mačkov tipa Stojan Petrič, ki je v svoji poslovni karieri v kozji rok ugnal že marsikaterega poslovnega partnerja, ni za podcenjevati. Petrič ima na mizi kar nekaj scenarijev, kaj narediti z Delom, torej s časnikom. Lahko ga izdaja le ob koncu tedna in v ponedeljek, ostale delovne dni le na spletu. Lahko ga odda in naredi d.o.o. zunaj holdinga, prenese zaposlene na novo-staro podjetje in jih prepusti trgu. Delo lahko Petrič kadrovsko povsem združi s Slovenskimi novicami … Petrič ve, da je bržkone končno število dnevnih bralcev Dela za nekaj prihodnjih let med 10 in največ 15.000 bralcev dnevno (zdaj jih je okoli 21 tisoč). Vse to in še več Petrič ve, zato ni nepričakovano, da bi  - ko bo čas – prišel s katero od naštetih ali povsem novo rešitvijo – na dan kot rešitelj.

 

Toda po drugi strani je gospod Petrič star že prek 70 let in - četudi ohranja izvrstno kondicijo - mediji niso njegov biznis, njegovi delničarji v Idriji so nejevoljni že leta, čeprav si je z dobičkom že zdavnaj povrnil investicijo (ki je znašala 7,5 milijona evrov). Petrič torej niti ne rabi Dela, pač pa Delo še kako rabi Petriča. Paradoksalno, a resnično. Kljub zameram in številnim očitkom, ki so v preteklosti - upravičeno ali neupravičeno - leteli na Delovo novinarsko in uredniško ekipo, velja ob tem reči samo eno: Klavrnega medijskega konca človek ne more nikomur privoščiti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
4
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,182
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,707
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,837
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,522
05/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,485
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,016
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 830
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 825
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,790
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 549