Razkrivamo

Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!

Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč vodilnega časnika v državi in odpustila več deset novinarjev in drugih sodelavcev. Zdaj je očitno na vrsti "drugi polčas" in po nekaterih informacijah naj bi skoraj za tretjino skrčili število zaposlenih, ki danes znaša 322. Kaj to pomeni za novinarje, ki si bodo najtežje našli novo službo na trgu? Delov novinarski sindikat, nacionalni sindikat novinarjev in Društvo novinarjev Slovenije že opozarjajo pred posledicami.

17.10.2019 03:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Delo   novinarji   sindikat   DNS   Stojan Petrič   odpuščanje   Večer   Dnevnik   Uroš Urbas   Uroš Hakl   Bojan Petan   Kolektor

Fotografije: Mediaspeed

Utegne se izkazati, da so Bojan Petan in Uroš Hakl na eni ter Martin Odlazek s svojim medijskim imperijem na drugi strani ujeli zadnji vlak mediskega prestrukturiranja in bodo v taki ali drugačni obliki preživeli, medtem ko je Stojan Petrič predolgo čakal. Najverjetneje pa je zamudil.

Včeraj sta novinarski sindikat in Društvo novinarjev Slovenije (DNS) pozvala poslovodstvo Dela, kot sta zapisala, "k poštenemu socialnemu dialogu ter ohranitvi kritičnega in kakovostnega novinarstva". Ob tem so v drugih medijskih hišah nekoliko začudeno pogledali, kajti pod novim lastnikom je Delo že sedaj večkrat prvenstveno zasledovalo kapitalske cilje in ambicije Stojana Petriča, ki se zadnja leta uveljavlja tudi v gradbeništvu, nekoliko manj pa vrhunske novinarske standarde. Na srečo vsaj tokrat ni bilo zaznati - vsaj v t.i. mainstream krogih - privoščljivosti ob načrtovanem kadrovskem čiščenju v nekdanjem "samostojnem časniku za samostojno Slovenijo". Kakšne bodo reakcije v tistih medijskih krogih, ki so bolj kot ne alternativni in so do mainstream medijev izjemno kritični, je možno le predvideti. Zagotovo pa ne bodo prav sočutne.

 

Sindikalisti na Delu opozarjajo, da mora kolektivno odpuščanje delavcev Dela potekati ob spoštovanju delovnopravne zakonodaje: "Ostro nasprotujemo nadaljevanju prakse odpuščanj brez dogovora s socialnimi partnerji." Prav tako opozarjajo, da "krčenje stroškov z odpuščanjem novinarjev ne more biti vsakokratni model reševanja padanja naklad" ter da to pelje "v zaton kritičnega novinarstva" - vse to pa po njihovi oceni ogroža demokratične standarde. Slišati je precej alarmantno, toda ali je tudi resnično? Kolikor je znano, je Delova uprava že doslej odpuščala po standardih delovno-pravne zakonodaje, takrat ko pa ni, se je dogovorila v sodnih oziroma največkrat v izvensodnih ali mediacijskih sporih. Na prste ene roke lahko preštejemo primere, ko je odpuščenim novinarjem uspelo uveljaviti svoje delovno-pravne pravice, če sploh katerega, ki se je končal v prid odpuščenih. Po prvem valu odpuščanj v letih 2016-2018, ko je Delo kot vršilec dolžnosti odgovornega urednika vodil Gregor Knafelc in je na cesti ostalo okoli 40 novinarjev, je bilo pričakovati, da se bodo trendi obrnili navzgor. Toda to se ni zgodilo. Še več, niso se toliko poslabšale bralne navade Slovencev ali kakovost novinarstva, niti nista k slabim rezultatom pripomogla nova oblika in format časopisa. Ali pa nova, mlajša garnitura novinarjev. Težko je trditi, da je imelo Delo v zadnjih dveh letih slabe vsebine. Časopisu se, tako kaže, dogaja organsko umiranje, ki zdaj rapidno napreduje. Sploh ni nujno, da se bo hiranje nadaljevalo v enakem tempu. Ne, bolezen ima svoj ritem, lahko se potuhne, upočasni, a tega dejstva, da je smrtonosna, ni moč zanikati.

 

 

Stojan Petrič lahko mirno živi tudi brez Dela, medtem ko Delo brez njega verjetno ne bo preživelo.

 

 

Da Delo in njegove edicije ne poslujejo najboljše, je že dlje časa javna skrivnost. Ne glede na všečno posodobitev dnevnika, za kar je zaslužen odgovorni urednik Uroš Urbas s svojo ekipo, pa je očitno, da vsi na Delu niso dohajali sprememb. Zlasti je v razvoju zaostala Sobotna priloga, ki ji kritiki očitajo intelektualno izpraznjenost in konceptualni manjko. Morda je zato njen urednik dr. Ali Žerdin po nekaterih informacijah na "seznamu"?

 

 

Koliko let je še preostalo tisku?

 

Na žalost je javna skrivnost tudi to, da intelektualna podhranjenost tako Sobotne priloge kot posameznih uredništev znotraj časnika niso od včeraj. Vleče se že leta, ker v časopisni hiši ni podjetniškega duha. Ni konkurence med novinarji, ne med uredniki, ironično konkurenčnosti ne spodbuja niti lastnik, zadrti kapitalist v najboljšem gospodarskem pomenu obeh pojmov. Če je socialističen, netekmovalen in vrtičarski duh zažrt v novinarske vrste, lastnik pa navkljub vsem podjetniškem in menedžerskem znanju ne stori nič za tekmovalnost, ki nujno vodi v konkurenčnost, ta pa se rezultira v kakovosti, je posledica tega, da lastnik več kot očitno ne razume medijske industrije, njene podvrste časopisnega založništva in naprej, ne razume svoje lastnine – časnika Delo. Vse to pa neizbežno vodi v regresijo. Poleg tega je branje zahtevnejših vsebin postalo privilegij in očitno se izpolnjuje prerokba, ki jo je izrekel pred leti v zasebnem krogu tedaj novopečeni Večerov lastnik Uroš Hakl, češ da več kot pet let, v najboljšem primeru pa sedem, tiskani mediji ne bodo zdržali. Mlajše generacije so povsem odvisne od spleta, pametnih telefonov, na katerih novice berejo le posredno, prek socialnih medijev.

 

Kljub razmeroma stari demografski sliki v Sloveniji pa se negativnih trendov, ko gre za bralne navade oziroma prodajo časopisov, ne more ustaviti. Naročniki dobesedno izumirajo. Delo, ki se v letih, ko je njegov lastnik Petrič, vsako leto bilančno rešuje na račun Slovenskih novic, seveda ni kaj dosti na boljšem. Če bi naročnine odjavila še celotna javna uprava oziroma javni sektor, bi se jim naklada dobesedno prepolovila, kar pomeni, da bi dnevno natisnili že manj kot 10.000 izvodov. To je scenarij, ki ga je pred več kot desetletjem doživel hrvaški Vjestnik: iz nekdanjega osrednjega (državnega) dnevnega časopisa se je spremenil v ruševino, dnevno so prodali le še nekaj sto izvodov. Delo na drugi strani poleg Slovenskih novic rešuje tudi Tiskarna. Gre za dobro stoječe podjetje znotraj holdinga Delo, ki prinaša dobiček lastniku. V holdingu Delo je še izgubar podjetje izberi.si, logist, ki ga tepe lastno izčrpavanje konkurentov na trgu (Dnevnik, Salomon), zdaj pa je žrtev lastnih nizkih cen in ambiciozne Pošte Slovenija, ki za izberi.si raznaša edicije, kjer se Delu ne izplača.

 

 

Uroš Urbas, Stojan Petrič, Nataša Luša in Andrej Kren.

 

 

Hrvaški tiskani medijski trg je že zdavnaj doživel in preživel to, kar očitno zdaj čaka slovenskega. Ob tem je pomemben tudi podatek, da je pretežni del hrvaškega tiska v tujem lastništvu - da gre za lastnike, ki profesionalno obvladajo medijski posel. Naši lastniki dnevnih časopisov (če odštejemo "švedske" Finance) pa so takšni ali drugačni domači tajkuni. Ki so šli v medije zgolj za to, da bi delali biznis. Da bi trgovali, malce izsiljevali vlado in gospodarstvo ipd. Zdaj se jim poslovni model počasi podira. Združevanje Dnevnika in Večera je bilo morda pozno, vprašanje je, če ni bilo tudi prepozno. A so vsaj nekaj naredili. Utegne se izkazati, da so Bojan Petan in Hakl na eni strani ter Martin Odlazek z medijskim imperijem na drugi strani ujeli zadnji vlak mediskega prestrukturiranja in bodo v taki ali drugačni obliki preživeli, medtem ko je Stojan Petrič predolgo čakal. Najverjetneje je zamudil.

 

 

Klavrnega konca mediju nihče ne privošči

 

Petrič zdaj očitno noče financirati Delove izgube. Zato bodo kolektivno odpuščali. Govori se celo o 100 "odveč" delavcih. Morda nas čaka največji kadrovski masaker v zgodovini slovenskega žurnalizma. A zgodovina nas uči, da prekaljenih menedžerskih mačkov tipa Stojan Petrič, ki je v svoji poslovni karieri v kozji rok ugnal že marsikaterega poslovnega partnerja, ni za podcenjevati. Petrič ima na mizi kar nekaj scenarijev, kaj narediti z Delom, torej s časnikom. Lahko ga izdaja le ob koncu tedna in v ponedeljek, ostale delovne dni le na spletu. Lahko ga odda in naredi d.o.o. zunaj holdinga, prenese zaposlene na novo-staro podjetje in jih prepusti trgu. Delo lahko Petrič kadrovsko povsem združi s Slovenskimi novicami … Petrič ve, da je bržkone končno število dnevnih bralcev Dela za nekaj prihodnjih let med 10 in največ 15.000 bralcev dnevno (zdaj jih je okoli 21 tisoč). Vse to in še več Petrič ve, zato ni nepričakovano, da bi  - ko bo čas – prišel s katero od naštetih ali povsem novo rešitvijo – na dan kot rešitelj.

 

Toda po drugi strani je gospod Petrič star že prek 70 let in - četudi ohranja izvrstno kondicijo - mediji niso njegov biznis, njegovi delničarji v Idriji so nejevoljni že leta, čeprav si je z dobičkom že zdavnaj povrnil investicijo (ki je znašala 7,5 milijona evrov). Petrič torej niti ne rabi Dela, pač pa Delo še kako rabi Petriča. Paradoksalno, a resnično. Kljub zameram in številnim očitkom, ki so v preteklosti - upravičeno ali neupravičeno - leteli na Delovo novinarsko in uredniško ekipo, velja ob tem reči samo eno: Klavrnega medijskega konca človek ne more nikomur privoščiti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.088
02/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.371
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.591
04/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.856
05/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.543
06/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.972
07/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.290
08/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.285
09/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.710
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.191