Razkrivamo

Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!

Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč vodilnega časnika v državi in odpustila več deset novinarjev in drugih sodelavcev. Zdaj je očitno na vrsti "drugi polčas" in po nekaterih informacijah naj bi skoraj za tretjino skrčili število zaposlenih, ki danes znaša 322. Kaj to pomeni za novinarje, ki si bodo najtežje našli novo službo na trgu? Delov novinarski sindikat, nacionalni sindikat novinarjev in Društvo novinarjev Slovenije že opozarjajo pred posledicami.

17.10.2019 03:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Delo   novinarji   sindikat   DNS   Stojan Petrič   odpuščanje   Večer   Dnevnik   Uroš Urbas   Uroš Hakl   Bojan Petan   Kolektor

Fotografije: Mediaspeed

Utegne se izkazati, da so Bojan Petan in Uroš Hakl na eni ter Martin Odlazek s svojim medijskim imperijem na drugi strani ujeli zadnji vlak mediskega prestrukturiranja in bodo v taki ali drugačni obliki preživeli, medtem ko je Stojan Petrič predolgo čakal. Najverjetneje pa je zamudil.

Včeraj sta novinarski sindikat in Društvo novinarjev Slovenije (DNS) pozvala poslovodstvo Dela, kot sta zapisala, "k poštenemu socialnemu dialogu ter ohranitvi kritičnega in kakovostnega novinarstva". Ob tem so v drugih medijskih hišah nekoliko začudeno pogledali, kajti pod novim lastnikom je Delo že sedaj večkrat prvenstveno zasledovalo kapitalske cilje in ambicije Stojana Petriča, ki se zadnja leta uveljavlja tudi v gradbeništvu, nekoliko manj pa vrhunske novinarske standarde. Na srečo vsaj tokrat ni bilo zaznati - vsaj v t.i. mainstream krogih - privoščljivosti ob načrtovanem kadrovskem čiščenju v nekdanjem "samostojnem časniku za samostojno Slovenijo". Kakšne bodo reakcije v tistih medijskih krogih, ki so bolj kot ne alternativni in so do mainstream medijev izjemno kritični, je možno le predvideti. Zagotovo pa ne bodo prav sočutne.

 

Sindikalisti na Delu opozarjajo, da mora kolektivno odpuščanje delavcev Dela potekati ob spoštovanju delovnopravne zakonodaje: "Ostro nasprotujemo nadaljevanju prakse odpuščanj brez dogovora s socialnimi partnerji." Prav tako opozarjajo, da "krčenje stroškov z odpuščanjem novinarjev ne more biti vsakokratni model reševanja padanja naklad" ter da to pelje "v zaton kritičnega novinarstva" - vse to pa po njihovi oceni ogroža demokratične standarde. Slišati je precej alarmantno, toda ali je tudi resnično? Kolikor je znano, je Delova uprava že doslej odpuščala po standardih delovno-pravne zakonodaje, takrat ko pa ni, se je dogovorila v sodnih oziroma največkrat v izvensodnih ali mediacijskih sporih. Na prste ene roke lahko preštejemo primere, ko je odpuščenim novinarjem uspelo uveljaviti svoje delovno-pravne pravice, če sploh katerega, ki se je končal v prid odpuščenih. Po prvem valu odpuščanj v letih 2016-2018, ko je Delo kot vršilec dolžnosti odgovornega urednika vodil Gregor Knafelc in je na cesti ostalo okoli 40 novinarjev, je bilo pričakovati, da se bodo trendi obrnili navzgor. Toda to se ni zgodilo. Še več, niso se toliko poslabšale bralne navade Slovencev ali kakovost novinarstva, niti nista k slabim rezultatom pripomogla nova oblika in format časopisa. Ali pa nova, mlajša garnitura novinarjev. Težko je trditi, da je imelo Delo v zadnjih dveh letih slabe vsebine. Časopisu se, tako kaže, dogaja organsko umiranje, ki zdaj rapidno napreduje. Sploh ni nujno, da se bo hiranje nadaljevalo v enakem tempu. Ne, bolezen ima svoj ritem, lahko se potuhne, upočasni, a tega dejstva, da je smrtonosna, ni moč zanikati.

 

 

Stojan Petrič lahko mirno živi tudi brez Dela, medtem ko Delo brez njega verjetno ne bo preživelo.

 

 

Da Delo in njegove edicije ne poslujejo najboljše, je že dlje časa javna skrivnost. Ne glede na všečno posodobitev dnevnika, za kar je zaslužen odgovorni urednik Uroš Urbas s svojo ekipo, pa je očitno, da vsi na Delu niso dohajali sprememb. Zlasti je v razvoju zaostala Sobotna priloga, ki ji kritiki očitajo intelektualno izpraznjenost in konceptualni manjko. Morda je zato njen urednik dr. Ali Žerdin po nekaterih informacijah na "seznamu"?

 

 

Koliko let je še preostalo tisku?

 

Na žalost je javna skrivnost tudi to, da intelektualna podhranjenost tako Sobotne priloge kot posameznih uredništev znotraj časnika niso od včeraj. Vleče se že leta, ker v časopisni hiši ni podjetniškega duha. Ni konkurence med novinarji, ne med uredniki, ironično konkurenčnosti ne spodbuja niti lastnik, zadrti kapitalist v najboljšem gospodarskem pomenu obeh pojmov. Če je socialističen, netekmovalen in vrtičarski duh zažrt v novinarske vrste, lastnik pa navkljub vsem podjetniškem in menedžerskem znanju ne stori nič za tekmovalnost, ki nujno vodi v konkurenčnost, ta pa se rezultira v kakovosti, je posledica tega, da lastnik več kot očitno ne razume medijske industrije, njene podvrste časopisnega založništva in naprej, ne razume svoje lastnine – časnika Delo. Vse to pa neizbežno vodi v regresijo. Poleg tega je branje zahtevnejših vsebin postalo privilegij in očitno se izpolnjuje prerokba, ki jo je izrekel pred leti v zasebnem krogu tedaj novopečeni Večerov lastnik Uroš Hakl, češ da več kot pet let, v najboljšem primeru pa sedem, tiskani mediji ne bodo zdržali. Mlajše generacije so povsem odvisne od spleta, pametnih telefonov, na katerih novice berejo le posredno, prek socialnih medijev.

 

Kljub razmeroma stari demografski sliki v Sloveniji pa se negativnih trendov, ko gre za bralne navade oziroma prodajo časopisov, ne more ustaviti. Naročniki dobesedno izumirajo. Delo, ki se v letih, ko je njegov lastnik Petrič, vsako leto bilančno rešuje na račun Slovenskih novic, seveda ni kaj dosti na boljšem. Če bi naročnine odjavila še celotna javna uprava oziroma javni sektor, bi se jim naklada dobesedno prepolovila, kar pomeni, da bi dnevno natisnili že manj kot 10.000 izvodov. To je scenarij, ki ga je pred več kot desetletjem doživel hrvaški Vjestnik: iz nekdanjega osrednjega (državnega) dnevnega časopisa se je spremenil v ruševino, dnevno so prodali le še nekaj sto izvodov. Delo na drugi strani poleg Slovenskih novic rešuje tudi Tiskarna. Gre za dobro stoječe podjetje znotraj holdinga Delo, ki prinaša dobiček lastniku. V holdingu Delo je še izgubar podjetje izberi.si, logist, ki ga tepe lastno izčrpavanje konkurentov na trgu (Dnevnik, Salomon), zdaj pa je žrtev lastnih nizkih cen in ambiciozne Pošte Slovenija, ki za izberi.si raznaša edicije, kjer se Delu ne izplača.

 

 

Uroš Urbas, Stojan Petrič, Nataša Luša in Andrej Kren.

 

 

Hrvaški tiskani medijski trg je že zdavnaj doživel in preživel to, kar očitno zdaj čaka slovenskega. Ob tem je pomemben tudi podatek, da je pretežni del hrvaškega tiska v tujem lastništvu - da gre za lastnike, ki profesionalno obvladajo medijski posel. Naši lastniki dnevnih časopisov (če odštejemo "švedske" Finance) pa so takšni ali drugačni domači tajkuni. Ki so šli v medije zgolj za to, da bi delali biznis. Da bi trgovali, malce izsiljevali vlado in gospodarstvo ipd. Zdaj se jim poslovni model počasi podira. Združevanje Dnevnika in Večera je bilo morda pozno, vprašanje je, če ni bilo tudi prepozno. A so vsaj nekaj naredili. Utegne se izkazati, da so Bojan Petan in Hakl na eni strani ter Martin Odlazek z medijskim imperijem na drugi strani ujeli zadnji vlak mediskega prestrukturiranja in bodo v taki ali drugačni obliki preživeli, medtem ko je Stojan Petrič predolgo čakal. Najverjetneje je zamudil.

 

 

Klavrnega konca mediju nihče ne privošči

 

Petrič zdaj očitno noče financirati Delove izgube. Zato bodo kolektivno odpuščali. Govori se celo o 100 "odveč" delavcih. Morda nas čaka največji kadrovski masaker v zgodovini slovenskega žurnalizma. A zgodovina nas uči, da prekaljenih menedžerskih mačkov tipa Stojan Petrič, ki je v svoji poslovni karieri v kozji rok ugnal že marsikaterega poslovnega partnerja, ni za podcenjevati. Petrič ima na mizi kar nekaj scenarijev, kaj narediti z Delom, torej s časnikom. Lahko ga izdaja le ob koncu tedna in v ponedeljek, ostale delovne dni le na spletu. Lahko ga odda in naredi d.o.o. zunaj holdinga, prenese zaposlene na novo-staro podjetje in jih prepusti trgu. Delo lahko Petrič kadrovsko povsem združi s Slovenskimi novicami … Petrič ve, da je bržkone končno število dnevnih bralcev Dela za nekaj prihodnjih let med 10 in največ 15.000 bralcev dnevno (zdaj jih je okoli 21 tisoč). Vse to in še več Petrič ve, zato ni nepričakovano, da bi  - ko bo čas – prišel s katero od naštetih ali povsem novo rešitvijo – na dan kot rešitelj.

 

Toda po drugi strani je gospod Petrič star že prek 70 let in - četudi ohranja izvrstno kondicijo - mediji niso njegov biznis, njegovi delničarji v Idriji so nejevoljni že leta, čeprav si je z dobičkom že zdavnaj povrnil investicijo (ki je znašala 7,5 milijona evrov). Petrič torej niti ne rabi Dela, pač pa Delo še kako rabi Petriča. Paradoksalno, a resnično. Kljub zameram in številnim očitkom, ki so v preteklosti - upravičeno ali neupravičeno - leteli na Delovo novinarsko in uredniško ekipo, velja ob tem reči samo eno: Klavrnega medijskega konca človek ne more nikomur privoščiti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.871
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.173
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.969
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.883
05/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.478
06/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.329
07/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.304
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.016
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 938