Komentar

Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi

Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben privilegij. Iz vsega materiala je razvidno, da oktobrska revolucija ni mogla proizvesti drugega kot dikataturo morilske birokracije! Toda to je že druga dramska struktura, recimo Zojikonovega stanovanja iz časa Nove ekonomske politike.

19.10.2019 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Oktavia. Trepanacija   Vladimir Ilič Lenin   Elektro Stanislavski   Boris Juhananov   Sergej Adonjev   Dmitrij Kuljandski   Lev Trocki   Moskva   Anastasija Nefedova   Neron   Lenin   Sergej Malinin

Nikoli ne bom pozabil besed še živega komunističnega kultur komisarja, v resnici pa špiclja, ki je v ranih osemdesetih letih v navalu jeze bruhnil vame: "Tolcite po Stalinu, kolikor hočete, toda ne dotikajte se nam Lenina!"

V četrtek, petek in soboto bo v treh premierskih večerih v gledališču Elektro Stanislavski v Moskvi odigrana zame dolgo pričakovana nova postmodernistična operna struktura Oktavia. Trepanacija avtorja Borisa Juhananova. Nova opera bo zaživela svoje scensko življenje četrt stoletja po smrti postmodernizma. Po nekaterih mnenjih smo konec postmodernizma doživeli 20. aprila leta 1995, po drugih pa 11. septembra leta 2001. Postmodernizma kot stila leta 2019 zagotovo ni več na svetu. Ampak! 

 

Smrt opere kot umetniške zvrsti se je zgodila v Milanu že pred stoosemnajstimi leti (1901). A opera navkljub svoji smrti še vedno živi v posebnih pogojih. Svoj vrhunec je doživela v dobi absolutizma, v dobi kraljevskih formatov (Bolšoj teater - Veliko gledališče). Rad se ponavljam: opera kot medij danes živi svoje posmrtno življenje. Ravno opera je dokaz (poleg tabujev), da lahko pogojno obstaja posmrtna logika. Opera je umrla, ko jo je ideologija zapustila, ko se je kralj preselil v nove prostore prikazovanja. Dvorjani pa so kot publika obviseli v opernem gledališču. Kraljevska loža je ostala prazna, kraljev pa je bilo vedno manj in manj. Eden prvih pomembnejših prostorov v katerega se je ideologija naselila je bil najprej radio kasneje pa televizija. Ravno odhod ideologije iz opere je omogočil, da je v izpraznjen prostor harmonij vstopila neharmonična, avantgardna, atonalna umetnost. Opero je zamenjalo Združeno umetniško delo. Celostna umetnina, ki je izhajala iz Wagnerjevih izhodišč! V izvirnem etimološkem smislu beseda opera pomeni - veliko delo. Celostna umetnina je postala kozmistična komunikacijska naprava za razumevanje umetnosti. Sploh pa za razumevanje pozicije umetnosti v nepredstavljivih razsežnostih.

 

 

 

 

Da! Oktavia. Trepanacija je napovedana kot velika celostna umetnina. V teatru Elektro Stanislavski so jo napovedali kot prekrivanje radikalno različnih časovnih plasti. S svojim avtorskim glasom so jo razprli Boris Juhananov in Sergej Adonjev, skupaj s skladateljem Dmitrijem Kuljandskim.

 

Oktavia Trepanacija - trailer (vir: Vimeo)

 

 

Naj naštejem napovedane koordinate opere: 

 

Operna struktura Oktavia. Trepanacija je zgrajena po libretu, ki je prepesnjen iz tragedije Lucija Aneja Seneke: Octavia. V današnjem komentarju ne bom navajal dramskega konflikta Senekine Oktavie in dramaturških intervencij Juhananova in Adonjeva. Osredotočil se bom na nasilje in tiranijo Nerona. Poleg Senekine tragedije libreto vsebuje še esej Leva Trockega z naslovom O Vladimirju Iliču Leninu. Opera na radikalen način plasti stoletja in stoletja. Vse od zadnjega rimskega cesarja Nerona, ki ga Boris Juhananov na poseben način enači z Leninom, do bojne enote terakota bojevnikov prvega kitajskega cesarja, vse do baletiziranih boljševističnih soldatov (balet je enako vojna parada); gledamo jih med kremeljskimi vojaškimi obredi. Z Borisom Juhananovom izhajava iz istega časovenga vrelca, poznava se desetletja. Dobesedno. Zato v meni toliko bolj zveni premiersko pričakovanje.

 

 

Po premieri

 

In že se nahajam v Moskvi v hotelu Čehov, v neposredni bližini teatra Elektro Stanislavski, le nekaj metrov stran od nekdanjega domovanja najpomembnejšega dramtika XIX. in XX. stoletja Antona Pavloviča Čehova. Tekst komentarja pišem v noči neposredno po petkovi (18. oktobra 2019) premieri. Operna operacija Oktavia je presegla vsa moja pričakovanja! Ne vem, kako jo je doživela moskovska operna elita. Vsekakor ne z bravo! in stoječimi ovacijami. Vse drugače. Moje pričakovanje pa se je podaljšalo v nočno evforijo, iz katere pišem pričujoč tekst.

 

Oktavia. Trepanacija je strukturirana s pomočjo radikalnega ideološkega camp registra. Kaj je camp? Camp je ozaveščen in projektno usmerjen kič. Camp stil ozavešča pretekle stilne silnice vse tja od melanholičnih, do seksualno razuzdanih. Za komentar pa je pomembno dejstvo, da camp ozavešča tudi ideološki kič. Ravno ta je tisti, ki je najbolj subverziven v predstavi Oktavia. Trepanacija. Ideološki kič je danes še kako viden tako v kremeljski federaciji kot v trampovski vampirizaciji.

 

Praizvedba opere je bila pred dvema letoma na Holland festivalu v Amsterdamu v dvorani Muziekgebouw.

 

 

 

 

 

Kaj smo poslušali, ko smo gledali? V scenskem prostoru so pred nami zveneli dodekafonični poltoni, poslušali smo atonalno glasbo. S pomočjo štirih koreografiranih boljševističnih soldatov pa smo gledali prebavljanje in spahovanje moči. Moč tirana Nerona in nemoč junakinje Oktavie.

 

(Beseda tedna: Trepanacija, trepanirati, odpreti zob, odpreti gnil zob oziroma odpreti lobanjo!)

 

V predstavi igrata dva izvrstno oblikovana scenska objekta (scenografija Stepan Lukjanov in kostumografija Anastasija Nefedova), Leninova glava, v kateri pojejo vse ključne pseudo-arie in bel mitski voz, ki ga vozijo okostja treh mehaniziranih kentavrov. Mitski voz je istočasno voz vseh moskovskih caristično-komunističnih pogrebov. Trojka kentavrov pa je izvrsten znak, ki  istočasno omogoča mizanscensko logiko predstave.

 

Okatavio, ki se upre tiranu Neronu, uprizarja kolektivno žensko telo (ansambel Questa musica). Tragedija, ki je prepesnjena v libreto, v hipu sproži v avditoriju dialog med poetskim in političnim. Vsekakor Trocki v predstavi ne zveni kot pesnik. Vsako glasbeno gledališče, ki si vzame za svoje izhodišče tragedijo, vstopi v prostor žive resnice, skoraj vedno je tako. 

 

Opera je uprizorjena v odprti (trepanirani) Leninovi glavi. V njej se v panteonski digitalni animaciji, polni digitalnih zgodovinskih senc širi protagonsitično izjavljanje (Neron, izvrstni tenor Sergej Malinin). Paradoksalna situacija odzvanja, ko se v Leninovi glavi v finalu naseli Buda, seveda z Leninovim obrazom. Tako Neron in Lenin sto let kasneje v neposredni bližini Kremlja znakovno predstavljata enako doktrino.

 

 

 

 

Politikom: Politična moč, ne šopiri se pred umetnikom, razbil te bo na etične prafaktorje. 

 

Nikoli ne bom pozabil besed še živega komunističnega kultur komisarja, v resnici pa špiclja, ki je v ranih osemdesetih letih v navalu jeze bruhnil vame: "Tolcite po Stalinu, kolikor hočete, toda ne dotikajte se nam Lenina!"

 

Umetnik ima vso pravico s skalpelom zarezati v časovno podzemlje. Točno to je razlog, da so se uprli sovjetski avantgardisti, niso mogli v času po revoluciji prenesti v resničnosti mimetičnih glav Lenina, ki so se razmnožile do obisti v času Stalina. Ves čas se kot kontrapunkt skozi celostno umetnino premika dramska duša Trockega. Kadarkoli govorimo o duši, v resnici govorimo o umu. Na posreden način prek duha Agripine (izvrstna Arina Zvereva, mezzosopran) vstopamo v prostor totalitarne države. Pred nami se odvija večna slika nasilja in tiranije. To je navkljub vsemu opera o konceptih uma. To je predstava, polna mitskih brazgotin. Za poslušalca je predstava s svojim zvočnim tokom resen iziv, to ni preprosto uživanje v glasbenih linijah, kaj šele preproščina za instant razumevanje zgodovinskih resnic.

 

A biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu je poseben privilegij. Iz vsega materiala je razvidno, da oktobrska revolucija ni mogla proizvesti drugega kot dikataturo morilske birokracije! Toda to je že druga dramska struktura, recimo Zojikonovega stanovanja iz časa NEP-a (Nove ekonomske politike). 

 

Naj zaključim to evforično noč z ugotovitvijo: umetniški formativ camp je sam po sebi subverziven. Prebavlja in bruha tako Rim in Kremelj kot Bruselj in Washington. Avtor Boris Juhanov je na briljanten način s polno zavestjo vstopil v posmrtno življenje tako opere kot postmodernizma, prav posebej pa v posmrtno življenje Vladimirja Iliča Lenina.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
3
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.313
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.075
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.462
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.023
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.116
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.058
07/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.729
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.130
09/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.250
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.717