Komentar

Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi

Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben privilegij. Iz vsega materiala je razvidno, da oktobrska revolucija ni mogla proizvesti drugega kot dikataturo morilske birokracije! Toda to je že druga dramska struktura, recimo Zojikonovega stanovanja iz časa Nove ekonomske politike.

19.10.2019 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Oktavia. Trepanacija   Vladimir Ilič Lenin   Elektro Stanislavski   Boris Juhananov   Sergej Adonjev   Dmitrij Kuljandski   Lev Trocki   Moskva   Anastasija Nefedova   Neron   Lenin   Sergej Malinin

Nikoli ne bom pozabil besed še živega komunističnega kultur komisarja, v resnici pa špiclja, ki je v ranih osemdesetih letih v navalu jeze bruhnil vame: "Tolcite po Stalinu, kolikor hočete, toda ne dotikajte se nam Lenina!"

V četrtek, petek in soboto bo v treh premierskih večerih v gledališču Elektro Stanislavski v Moskvi odigrana zame dolgo pričakovana nova postmodernistična operna struktura Oktavia. Trepanacija avtorja Borisa Juhananova. Nova opera bo zaživela svoje scensko življenje četrt stoletja po smrti postmodernizma. Po nekaterih mnenjih smo konec postmodernizma doživeli 20. aprila leta 1995, po drugih pa 11. septembra leta 2001. Postmodernizma kot stila leta 2019 zagotovo ni več na svetu. Ampak! 

 

Smrt opere kot umetniške zvrsti se je zgodila v Milanu že pred stoosemnajstimi leti (1901). A opera navkljub svoji smrti še vedno živi v posebnih pogojih. Svoj vrhunec je doživela v dobi absolutizma, v dobi kraljevskih formatov (Bolšoj teater - Veliko gledališče). Rad se ponavljam: opera kot medij danes živi svoje posmrtno življenje. Ravno opera je dokaz (poleg tabujev), da lahko pogojno obstaja posmrtna logika. Opera je umrla, ko jo je ideologija zapustila, ko se je kralj preselil v nove prostore prikazovanja. Dvorjani pa so kot publika obviseli v opernem gledališču. Kraljevska loža je ostala prazna, kraljev pa je bilo vedno manj in manj. Eden prvih pomembnejših prostorov v katerega se je ideologija naselila je bil najprej radio kasneje pa televizija. Ravno odhod ideologije iz opere je omogočil, da je v izpraznjen prostor harmonij vstopila neharmonična, avantgardna, atonalna umetnost. Opero je zamenjalo Združeno umetniško delo. Celostna umetnina, ki je izhajala iz Wagnerjevih izhodišč! V izvirnem etimološkem smislu beseda opera pomeni - veliko delo. Celostna umetnina je postala kozmistična komunikacijska naprava za razumevanje umetnosti. Sploh pa za razumevanje pozicije umetnosti v nepredstavljivih razsežnostih.

 

 

 

 

Da! Oktavia. Trepanacija je napovedana kot velika celostna umetnina. V teatru Elektro Stanislavski so jo napovedali kot prekrivanje radikalno različnih časovnih plasti. S svojim avtorskim glasom so jo razprli Boris Juhananov in Sergej Adonjev, skupaj s skladateljem Dmitrijem Kuljandskim.

 

Oktavia Trepanacija - trailer (vir: Vimeo)

 

 

Naj naštejem napovedane koordinate opere: 

 

Operna struktura Oktavia. Trepanacija je zgrajena po libretu, ki je prepesnjen iz tragedije Lucija Aneja Seneke: Octavia. V današnjem komentarju ne bom navajal dramskega konflikta Senekine Oktavie in dramaturških intervencij Juhananova in Adonjeva. Osredotočil se bom na nasilje in tiranijo Nerona. Poleg Senekine tragedije libreto vsebuje še esej Leva Trockega z naslovom O Vladimirju Iliču Leninu. Opera na radikalen način plasti stoletja in stoletja. Vse od zadnjega rimskega cesarja Nerona, ki ga Boris Juhananov na poseben način enači z Leninom, do bojne enote terakota bojevnikov prvega kitajskega cesarja, vse do baletiziranih boljševističnih soldatov (balet je enako vojna parada); gledamo jih med kremeljskimi vojaškimi obredi. Z Borisom Juhananovom izhajava iz istega časovenga vrelca, poznava se desetletja. Dobesedno. Zato v meni toliko bolj zveni premiersko pričakovanje.

 

 

Po premieri

 

In že se nahajam v Moskvi v hotelu Čehov, v neposredni bližini teatra Elektro Stanislavski, le nekaj metrov stran od nekdanjega domovanja najpomembnejšega dramtika XIX. in XX. stoletja Antona Pavloviča Čehova. Tekst komentarja pišem v noči neposredno po petkovi (18. oktobra 2019) premieri. Operna operacija Oktavia je presegla vsa moja pričakovanja! Ne vem, kako jo je doživela moskovska operna elita. Vsekakor ne z bravo! in stoječimi ovacijami. Vse drugače. Moje pričakovanje pa se je podaljšalo v nočno evforijo, iz katere pišem pričujoč tekst.

 

Oktavia. Trepanacija je strukturirana s pomočjo radikalnega ideološkega camp registra. Kaj je camp? Camp je ozaveščen in projektno usmerjen kič. Camp stil ozavešča pretekle stilne silnice vse tja od melanholičnih, do seksualno razuzdanih. Za komentar pa je pomembno dejstvo, da camp ozavešča tudi ideološki kič. Ravno ta je tisti, ki je najbolj subverziven v predstavi Oktavia. Trepanacija. Ideološki kič je danes še kako viden tako v kremeljski federaciji kot v trampovski vampirizaciji.

 

Praizvedba opere je bila pred dvema letoma na Holland festivalu v Amsterdamu v dvorani Muziekgebouw.

 

 

 

 

 

Kaj smo poslušali, ko smo gledali? V scenskem prostoru so pred nami zveneli dodekafonični poltoni, poslušali smo atonalno glasbo. S pomočjo štirih koreografiranih boljševističnih soldatov pa smo gledali prebavljanje in spahovanje moči. Moč tirana Nerona in nemoč junakinje Oktavie.

 

(Beseda tedna: Trepanacija, trepanirati, odpreti zob, odpreti gnil zob oziroma odpreti lobanjo!)

 

V predstavi igrata dva izvrstno oblikovana scenska objekta (scenografija Stepan Lukjanov in kostumografija Anastasija Nefedova), Leninova glava, v kateri pojejo vse ključne pseudo-arie in bel mitski voz, ki ga vozijo okostja treh mehaniziranih kentavrov. Mitski voz je istočasno voz vseh moskovskih caristično-komunističnih pogrebov. Trojka kentavrov pa je izvrsten znak, ki  istočasno omogoča mizanscensko logiko predstave.

 

Okatavio, ki se upre tiranu Neronu, uprizarja kolektivno žensko telo (ansambel Questa musica). Tragedija, ki je prepesnjena v libreto, v hipu sproži v avditoriju dialog med poetskim in političnim. Vsekakor Trocki v predstavi ne zveni kot pesnik. Vsako glasbeno gledališče, ki si vzame za svoje izhodišče tragedijo, vstopi v prostor žive resnice, skoraj vedno je tako. 

 

Opera je uprizorjena v odprti (trepanirani) Leninovi glavi. V njej se v panteonski digitalni animaciji, polni digitalnih zgodovinskih senc širi protagonsitično izjavljanje (Neron, izvrstni tenor Sergej Malinin). Paradoksalna situacija odzvanja, ko se v Leninovi glavi v finalu naseli Buda, seveda z Leninovim obrazom. Tako Neron in Lenin sto let kasneje v neposredni bližini Kremlja znakovno predstavljata enako doktrino.

 

 

 

 

Politikom: Politična moč, ne šopiri se pred umetnikom, razbil te bo na etične prafaktorje. 

 

Nikoli ne bom pozabil besed še živega komunističnega kultur komisarja, v resnici pa špiclja, ki je v ranih osemdesetih letih v navalu jeze bruhnil vame: "Tolcite po Stalinu, kolikor hočete, toda ne dotikajte se nam Lenina!"

 

Umetnik ima vso pravico s skalpelom zarezati v časovno podzemlje. Točno to je razlog, da so se uprli sovjetski avantgardisti, niso mogli v času po revoluciji prenesti v resničnosti mimetičnih glav Lenina, ki so se razmnožile do obisti v času Stalina. Ves čas se kot kontrapunkt skozi celostno umetnino premika dramska duša Trockega. Kadarkoli govorimo o duši, v resnici govorimo o umu. Na posreden način prek duha Agripine (izvrstna Arina Zvereva, mezzosopran) vstopamo v prostor totalitarne države. Pred nami se odvija večna slika nasilja in tiranije. To je navkljub vsemu opera o konceptih uma. To je predstava, polna mitskih brazgotin. Za poslušalca je predstava s svojim zvočnim tokom resen iziv, to ni preprosto uživanje v glasbenih linijah, kaj šele preproščina za instant razumevanje zgodovinskih resnic.

 

A biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu je poseben privilegij. Iz vsega materiala je razvidno, da oktobrska revolucija ni mogla proizvesti drugega kot dikataturo morilske birokracije! Toda to je že druga dramska struktura, recimo Zojikonovega stanovanja iz časa NEP-a (Nove ekonomske politike). 

 

Naj zaključim to evforično noč z ugotovitvijo: umetniški formativ camp je sam po sebi subverziven. Prebavlja in bruha tako Rim in Kremelj kot Bruselj in Washington. Avtor Boris Juhanov je na briljanten način s polno zavestjo vstopil v posmrtno življenje tako opere kot postmodernizma, prav posebej pa v posmrtno življenje Vladimirja Iliča Lenina.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
3
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.741
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.687
03/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.736
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.423
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.375
06/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.261
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.279
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.192
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.154
10/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.218