Komentar

Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi

Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben privilegij. Iz vsega materiala je razvidno, da oktobrska revolucija ni mogla proizvesti drugega kot dikataturo morilske birokracije! Toda to je že druga dramska struktura, recimo Zojikonovega stanovanja iz časa Nove ekonomske politike.

19.10.2019 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Oktavia. Trepanacija   Vladimir Ilič Lenin   Elektro Stanislavski   Boris Juhananov   Sergej Adonjev   Dmitrij Kuljandski   Lev Trocki   Moskva   Anastasija Nefedova   Neron   Lenin   Sergej Malinin

Nikoli ne bom pozabil besed še živega komunističnega kultur komisarja, v resnici pa špiclja, ki je v ranih osemdesetih letih v navalu jeze bruhnil vame: "Tolcite po Stalinu, kolikor hočete, toda ne dotikajte se nam Lenina!"

V četrtek, petek in soboto bo v treh premierskih večerih v gledališču Elektro Stanislavski v Moskvi odigrana zame dolgo pričakovana nova postmodernistična operna struktura Oktavia. Trepanacija avtorja Borisa Juhananova. Nova opera bo zaživela svoje scensko življenje četrt stoletja po smrti postmodernizma. Po nekaterih mnenjih smo konec postmodernizma doživeli 20. aprila leta 1995, po drugih pa 11. septembra leta 2001. Postmodernizma kot stila leta 2019 zagotovo ni več na svetu. Ampak! 

 

Smrt opere kot umetniške zvrsti se je zgodila v Milanu že pred stoosemnajstimi leti (1901). A opera navkljub svoji smrti še vedno živi v posebnih pogojih. Svoj vrhunec je doživela v dobi absolutizma, v dobi kraljevskih formatov (Bolšoj teater - Veliko gledališče). Rad se ponavljam: opera kot medij danes živi svoje posmrtno življenje. Ravno opera je dokaz (poleg tabujev), da lahko pogojno obstaja posmrtna logika. Opera je umrla, ko jo je ideologija zapustila, ko se je kralj preselil v nove prostore prikazovanja. Dvorjani pa so kot publika obviseli v opernem gledališču. Kraljevska loža je ostala prazna, kraljev pa je bilo vedno manj in manj. Eden prvih pomembnejših prostorov v katerega se je ideologija naselila je bil najprej radio kasneje pa televizija. Ravno odhod ideologije iz opere je omogočil, da je v izpraznjen prostor harmonij vstopila neharmonična, avantgardna, atonalna umetnost. Opero je zamenjalo Združeno umetniško delo. Celostna umetnina, ki je izhajala iz Wagnerjevih izhodišč! V izvirnem etimološkem smislu beseda opera pomeni - veliko delo. Celostna umetnina je postala kozmistična komunikacijska naprava za razumevanje umetnosti. Sploh pa za razumevanje pozicije umetnosti v nepredstavljivih razsežnostih.

 

 

 

 

Da! Oktavia. Trepanacija je napovedana kot velika celostna umetnina. V teatru Elektro Stanislavski so jo napovedali kot prekrivanje radikalno različnih časovnih plasti. S svojim avtorskim glasom so jo razprli Boris Juhananov in Sergej Adonjev, skupaj s skladateljem Dmitrijem Kuljandskim.

 

Oktavia Trepanacija - trailer (vir: Vimeo)

 

 

Naj naštejem napovedane koordinate opere: 

 

Operna struktura Oktavia. Trepanacija je zgrajena po libretu, ki je prepesnjen iz tragedije Lucija Aneja Seneke: Octavia. V današnjem komentarju ne bom navajal dramskega konflikta Senekine Oktavie in dramaturških intervencij Juhananova in Adonjeva. Osredotočil se bom na nasilje in tiranijo Nerona. Poleg Senekine tragedije libreto vsebuje še esej Leva Trockega z naslovom O Vladimirju Iliču Leninu. Opera na radikalen način plasti stoletja in stoletja. Vse od zadnjega rimskega cesarja Nerona, ki ga Boris Juhananov na poseben način enači z Leninom, do bojne enote terakota bojevnikov prvega kitajskega cesarja, vse do baletiziranih boljševističnih soldatov (balet je enako vojna parada); gledamo jih med kremeljskimi vojaškimi obredi. Z Borisom Juhananovom izhajava iz istega časovenga vrelca, poznava se desetletja. Dobesedno. Zato v meni toliko bolj zveni premiersko pričakovanje.

 

 

Po premieri

 

In že se nahajam v Moskvi v hotelu Čehov, v neposredni bližini teatra Elektro Stanislavski, le nekaj metrov stran od nekdanjega domovanja najpomembnejšega dramtika XIX. in XX. stoletja Antona Pavloviča Čehova. Tekst komentarja pišem v noči neposredno po petkovi (18. oktobra 2019) premieri. Operna operacija Oktavia je presegla vsa moja pričakovanja! Ne vem, kako jo je doživela moskovska operna elita. Vsekakor ne z bravo! in stoječimi ovacijami. Vse drugače. Moje pričakovanje pa se je podaljšalo v nočno evforijo, iz katere pišem pričujoč tekst.

 

Oktavia. Trepanacija je strukturirana s pomočjo radikalnega ideološkega camp registra. Kaj je camp? Camp je ozaveščen in projektno usmerjen kič. Camp stil ozavešča pretekle stilne silnice vse tja od melanholičnih, do seksualno razuzdanih. Za komentar pa je pomembno dejstvo, da camp ozavešča tudi ideološki kič. Ravno ta je tisti, ki je najbolj subverziven v predstavi Oktavia. Trepanacija. Ideološki kič je danes še kako viden tako v kremeljski federaciji kot v trampovski vampirizaciji.

 

Praizvedba opere je bila pred dvema letoma na Holland festivalu v Amsterdamu v dvorani Muziekgebouw.

 

 

 

 

 

Kaj smo poslušali, ko smo gledali? V scenskem prostoru so pred nami zveneli dodekafonični poltoni, poslušali smo atonalno glasbo. S pomočjo štirih koreografiranih boljševističnih soldatov pa smo gledali prebavljanje in spahovanje moči. Moč tirana Nerona in nemoč junakinje Oktavie.

 

(Beseda tedna: Trepanacija, trepanirati, odpreti zob, odpreti gnil zob oziroma odpreti lobanjo!)

 

V predstavi igrata dva izvrstno oblikovana scenska objekta (scenografija Stepan Lukjanov in kostumografija Anastasija Nefedova), Leninova glava, v kateri pojejo vse ključne pseudo-arie in bel mitski voz, ki ga vozijo okostja treh mehaniziranih kentavrov. Mitski voz je istočasno voz vseh moskovskih caristično-komunističnih pogrebov. Trojka kentavrov pa je izvrsten znak, ki  istočasno omogoča mizanscensko logiko predstave.

 

Okatavio, ki se upre tiranu Neronu, uprizarja kolektivno žensko telo (ansambel Questa musica). Tragedija, ki je prepesnjena v libreto, v hipu sproži v avditoriju dialog med poetskim in političnim. Vsekakor Trocki v predstavi ne zveni kot pesnik. Vsako glasbeno gledališče, ki si vzame za svoje izhodišče tragedijo, vstopi v prostor žive resnice, skoraj vedno je tako. 

 

Opera je uprizorjena v odprti (trepanirani) Leninovi glavi. V njej se v panteonski digitalni animaciji, polni digitalnih zgodovinskih senc širi protagonsitično izjavljanje (Neron, izvrstni tenor Sergej Malinin). Paradoksalna situacija odzvanja, ko se v Leninovi glavi v finalu naseli Buda, seveda z Leninovim obrazom. Tako Neron in Lenin sto let kasneje v neposredni bližini Kremlja znakovno predstavljata enako doktrino.

 

 

 

 

Politikom: Politična moč, ne šopiri se pred umetnikom, razbil te bo na etične prafaktorje. 

 

Nikoli ne bom pozabil besed še živega komunističnega kultur komisarja, v resnici pa špiclja, ki je v ranih osemdesetih letih v navalu jeze bruhnil vame: "Tolcite po Stalinu, kolikor hočete, toda ne dotikajte se nam Lenina!"

 

Umetnik ima vso pravico s skalpelom zarezati v časovno podzemlje. Točno to je razlog, da so se uprli sovjetski avantgardisti, niso mogli v času po revoluciji prenesti v resničnosti mimetičnih glav Lenina, ki so se razmnožile do obisti v času Stalina. Ves čas se kot kontrapunkt skozi celostno umetnino premika dramska duša Trockega. Kadarkoli govorimo o duši, v resnici govorimo o umu. Na posreden način prek duha Agripine (izvrstna Arina Zvereva, mezzosopran) vstopamo v prostor totalitarne države. Pred nami se odvija večna slika nasilja in tiranije. To je navkljub vsemu opera o konceptih uma. To je predstava, polna mitskih brazgotin. Za poslušalca je predstava s svojim zvočnim tokom resen iziv, to ni preprosto uživanje v glasbenih linijah, kaj šele preproščina za instant razumevanje zgodovinskih resnic.

 

A biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu je poseben privilegij. Iz vsega materiala je razvidno, da oktobrska revolucija ni mogla proizvesti drugega kot dikataturo morilske birokracije! Toda to je že druga dramska struktura, recimo Zojikonovega stanovanja iz časa NEP-a (Nove ekonomske politike). 

 

Naj zaključim to evforično noč z ugotovitvijo: umetniški formativ camp je sam po sebi subverziven. Prebavlja in bruha tako Rim in Kremelj kot Bruselj in Washington. Avtor Boris Juhanov je na briljanten način s polno zavestjo vstopil v posmrtno življenje tako opere kot postmodernizma, prav posebej pa v posmrtno življenje Vladimirja Iliča Lenina.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
1
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,326
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,170
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,103
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,768
05/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,268
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,147
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 935
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,011
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,224
10/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,672