Komentar

Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi

Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben privilegij. Iz vsega materiala je razvidno, da oktobrska revolucija ni mogla proizvesti drugega kot dikataturo morilske birokracije! Toda to je že druga dramska struktura, recimo Zojikonovega stanovanja iz časa Nove ekonomske politike.

19.10.2019 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Oktavia. Trepanacija   Vladimir Ilič Lenin   Elektro Stanislavski   Boris Juhananov   Sergej Adonjev   Dmitrij Kuljandski   Lev Trocki   Moskva   Anastasija Nefedova   Neron   Lenin   Sergej Malinin

Nikoli ne bom pozabil besed še živega komunističnega kultur komisarja, v resnici pa špiclja, ki je v ranih osemdesetih letih v navalu jeze bruhnil vame: "Tolcite po Stalinu, kolikor hočete, toda ne dotikajte se nam Lenina!"

V četrtek, petek in soboto bo v treh premierskih večerih v gledališču Elektro Stanislavski v Moskvi odigrana zame dolgo pričakovana nova postmodernistična operna struktura Oktavia. Trepanacija avtorja Borisa Juhananova. Nova opera bo zaživela svoje scensko življenje četrt stoletja po smrti postmodernizma. Po nekaterih mnenjih smo konec postmodernizma doživeli 20. aprila leta 1995, po drugih pa 11. septembra leta 2001. Postmodernizma kot stila leta 2019 zagotovo ni več na svetu. Ampak! 

 

Smrt opere kot umetniške zvrsti se je zgodila v Milanu že pred stoosemnajstimi leti (1901). A opera navkljub svoji smrti še vedno živi v posebnih pogojih. Svoj vrhunec je doživela v dobi absolutizma, v dobi kraljevskih formatov (Bolšoj teater - Veliko gledališče). Rad se ponavljam: opera kot medij danes živi svoje posmrtno življenje. Ravno opera je dokaz (poleg tabujev), da lahko pogojno obstaja posmrtna logika. Opera je umrla, ko jo je ideologija zapustila, ko se je kralj preselil v nove prostore prikazovanja. Dvorjani pa so kot publika obviseli v opernem gledališču. Kraljevska loža je ostala prazna, kraljev pa je bilo vedno manj in manj. Eden prvih pomembnejših prostorov v katerega se je ideologija naselila je bil najprej radio kasneje pa televizija. Ravno odhod ideologije iz opere je omogočil, da je v izpraznjen prostor harmonij vstopila neharmonična, avantgardna, atonalna umetnost. Opero je zamenjalo Združeno umetniško delo. Celostna umetnina, ki je izhajala iz Wagnerjevih izhodišč! V izvirnem etimološkem smislu beseda opera pomeni - veliko delo. Celostna umetnina je postala kozmistična komunikacijska naprava za razumevanje umetnosti. Sploh pa za razumevanje pozicije umetnosti v nepredstavljivih razsežnostih.

 

 

 

 

Da! Oktavia. Trepanacija je napovedana kot velika celostna umetnina. V teatru Elektro Stanislavski so jo napovedali kot prekrivanje radikalno različnih časovnih plasti. S svojim avtorskim glasom so jo razprli Boris Juhananov in Sergej Adonjev, skupaj s skladateljem Dmitrijem Kuljandskim.

 

Oktavia Trepanacija - trailer (vir: Vimeo)

 

 

Naj naštejem napovedane koordinate opere: 

 

Operna struktura Oktavia. Trepanacija je zgrajena po libretu, ki je prepesnjen iz tragedije Lucija Aneja Seneke: Octavia. V današnjem komentarju ne bom navajal dramskega konflikta Senekine Oktavie in dramaturških intervencij Juhananova in Adonjeva. Osredotočil se bom na nasilje in tiranijo Nerona. Poleg Senekine tragedije libreto vsebuje še esej Leva Trockega z naslovom O Vladimirju Iliču Leninu. Opera na radikalen način plasti stoletja in stoletja. Vse od zadnjega rimskega cesarja Nerona, ki ga Boris Juhananov na poseben način enači z Leninom, do bojne enote terakota bojevnikov prvega kitajskega cesarja, vse do baletiziranih boljševističnih soldatov (balet je enako vojna parada); gledamo jih med kremeljskimi vojaškimi obredi. Z Borisom Juhananovom izhajava iz istega časovenga vrelca, poznava se desetletja. Dobesedno. Zato v meni toliko bolj zveni premiersko pričakovanje.

 

 

Po premieri

 

In že se nahajam v Moskvi v hotelu Čehov, v neposredni bližini teatra Elektro Stanislavski, le nekaj metrov stran od nekdanjega domovanja najpomembnejšega dramtika XIX. in XX. stoletja Antona Pavloviča Čehova. Tekst komentarja pišem v noči neposredno po petkovi (18. oktobra 2019) premieri. Operna operacija Oktavia je presegla vsa moja pričakovanja! Ne vem, kako jo je doživela moskovska operna elita. Vsekakor ne z bravo! in stoječimi ovacijami. Vse drugače. Moje pričakovanje pa se je podaljšalo v nočno evforijo, iz katere pišem pričujoč tekst.

 

Oktavia. Trepanacija je strukturirana s pomočjo radikalnega ideološkega camp registra. Kaj je camp? Camp je ozaveščen in projektno usmerjen kič. Camp stil ozavešča pretekle stilne silnice vse tja od melanholičnih, do seksualno razuzdanih. Za komentar pa je pomembno dejstvo, da camp ozavešča tudi ideološki kič. Ravno ta je tisti, ki je najbolj subverziven v predstavi Oktavia. Trepanacija. Ideološki kič je danes še kako viden tako v kremeljski federaciji kot v trampovski vampirizaciji.

 

Praizvedba opere je bila pred dvema letoma na Holland festivalu v Amsterdamu v dvorani Muziekgebouw.

 

 

 

 

 

Kaj smo poslušali, ko smo gledali? V scenskem prostoru so pred nami zveneli dodekafonični poltoni, poslušali smo atonalno glasbo. S pomočjo štirih koreografiranih boljševističnih soldatov pa smo gledali prebavljanje in spahovanje moči. Moč tirana Nerona in nemoč junakinje Oktavie.

 

(Beseda tedna: Trepanacija, trepanirati, odpreti zob, odpreti gnil zob oziroma odpreti lobanjo!)

 

V predstavi igrata dva izvrstno oblikovana scenska objekta (scenografija Stepan Lukjanov in kostumografija Anastasija Nefedova), Leninova glava, v kateri pojejo vse ključne pseudo-arie in bel mitski voz, ki ga vozijo okostja treh mehaniziranih kentavrov. Mitski voz je istočasno voz vseh moskovskih caristično-komunističnih pogrebov. Trojka kentavrov pa je izvrsten znak, ki  istočasno omogoča mizanscensko logiko predstave.

 

Okatavio, ki se upre tiranu Neronu, uprizarja kolektivno žensko telo (ansambel Questa musica). Tragedija, ki je prepesnjena v libreto, v hipu sproži v avditoriju dialog med poetskim in političnim. Vsekakor Trocki v predstavi ne zveni kot pesnik. Vsako glasbeno gledališče, ki si vzame za svoje izhodišče tragedijo, vstopi v prostor žive resnice, skoraj vedno je tako. 

 

Opera je uprizorjena v odprti (trepanirani) Leninovi glavi. V njej se v panteonski digitalni animaciji, polni digitalnih zgodovinskih senc širi protagonsitično izjavljanje (Neron, izvrstni tenor Sergej Malinin). Paradoksalna situacija odzvanja, ko se v Leninovi glavi v finalu naseli Buda, seveda z Leninovim obrazom. Tako Neron in Lenin sto let kasneje v neposredni bližini Kremlja znakovno predstavljata enako doktrino.

 

 

 

 

Politikom: Politična moč, ne šopiri se pred umetnikom, razbil te bo na etične prafaktorje. 

 

Nikoli ne bom pozabil besed še živega komunističnega kultur komisarja, v resnici pa špiclja, ki je v ranih osemdesetih letih v navalu jeze bruhnil vame: "Tolcite po Stalinu, kolikor hočete, toda ne dotikajte se nam Lenina!"

 

Umetnik ima vso pravico s skalpelom zarezati v časovno podzemlje. Točno to je razlog, da so se uprli sovjetski avantgardisti, niso mogli v času po revoluciji prenesti v resničnosti mimetičnih glav Lenina, ki so se razmnožile do obisti v času Stalina. Ves čas se kot kontrapunkt skozi celostno umetnino premika dramska duša Trockega. Kadarkoli govorimo o duši, v resnici govorimo o umu. Na posreden način prek duha Agripine (izvrstna Arina Zvereva, mezzosopran) vstopamo v prostor totalitarne države. Pred nami se odvija večna slika nasilja in tiranije. To je navkljub vsemu opera o konceptih uma. To je predstava, polna mitskih brazgotin. Za poslušalca je predstava s svojim zvočnim tokom resen iziv, to ni preprosto uživanje v glasbenih linijah, kaj šele preproščina za instant razumevanje zgodovinskih resnic.

 

A biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu je poseben privilegij. Iz vsega materiala je razvidno, da oktobrska revolucija ni mogla proizvesti drugega kot dikataturo morilske birokracije! Toda to je že druga dramska struktura, recimo Zojikonovega stanovanja iz časa NEP-a (Nove ekonomske politike). 

 

Naj zaključim to evforično noč z ugotovitvijo: umetniški formativ camp je sam po sebi subverziven. Prebavlja in bruha tako Rim in Kremelj kot Bruselj in Washington. Avtor Boris Juhanov je na briljanten način s polno zavestjo vstopil v posmrtno življenje tako opere kot postmodernizma, prav posebej pa v posmrtno življenje Vladimirja Iliča Lenina.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
4
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
10
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,465
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,652
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,534
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,893
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,801
06/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,723
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,674
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,321
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,079
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 928