Komentar

Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?

Zunanji minister Miro Cerar najbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil za notranjepolitični problem. Njegove izjave ga niso le postavile na napačno stran zgodovine, ampak so tudi neskladne z uradno politiko širitve z državami Zahodnega Balkana. Evropska unija se je znašla še v hujši zagati kot Cerar, saj obravnava Katalonijo kot kakšne ruske satelite (npr. Krim), ki jim dejansko ni mogoče priznati pravice do samostojnosti oz. neodvisnosti, saj pri njih ne gre za samostojnost in neodvisnost, ampak za priključitev k drugi državi. Evropska unija bi si potemtakem morala čim prej premisliti glede Katalonije, Slovenija pa bi jo lahko k temu premisleku spodbudila z intervencijo predsednika slovenske vlade na Evropskem svetu.

20.10.2019 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Katalonija   Slovenija   SFRJ   Sovjetska zveza   Evropska unija   Juncker   neodvisnost

Evropska unija bi morala dokazati moralno in politično premoč nad španskimi predsodki (in zapornimi nalogi). Odhajajoči predsednik Evropske komisije Juncker je dve leti nazaj naredil napako in medvedjo uslugo evropskemu vrednotnemu sistemu. Diskvalificiral je katalonsko privrženost Evropi. Katalonijo je - v primeru, če bi postala samostojna - tako rekoč izgnal iz Evropske unije.

Skoraj trideset let nazaj (13. januarja 1990) sem v Delu objavil članek z naslovom "V Evropo prek Beograda ali Ljubljane?" V njem sem polemiziral s stališčem slovenske Zveze komunistov, kot ga je po kongresu decembra 1989 razložil Milan Kučan; mimogrede pa tudi s srbskim pravnikom Kosto Čavoškim, ki je leta 1983 skupaj z Vojislavom Koštunico objavil znamenito knjigo Stranački pluralizam ili monizam (Strankarski pluralizem ali monizem). Čavoški je bil kritik enopartijskega sistema, vendar branitelj enotnosti Jugoslavije in odločanja po načelu "en človek, en glas". Slovenski komunisti so zagovarjali "evropsko kakovost življenja s samoupravljanjem, socializmom in Jugoslavijo", nasprotovali pa so "prihodu avtoritarne desnice na oblast v slovenski družbi". Sklepal sem, da Jugoslavija (Beograd, Srbija) ne more biti navdušena nad vstopom v Evropo. Za Beograd, sem napisal, se "postavlja vprašanje izgube pristojnosti na račun evropskih središč in obenem tudi vprašanje izgube pristojnosti na račun republiških/nacionalnih središč, kot sta Zagreb in Ljubljana". "Če Evropa ni Evropa imperijev, ampak Evropa narodov, lahko vanjo vstopijo le narodi, in to vsak posebej", sem napisal skoraj trideset let nazaj. Napovedal sem osamosvojitev in neposredno, samostojno članstvo Slovenije v Evropski skupnosti. Dve leti po mojem članku je bila Slovenija mednarodno priznana država, deset let pozneje (2002) je končala pristopna pogajanja za članstvo v EU, čez pet let (2007) je bila v evru in v schengnu, naslednje leto pa je predsedovala Svetu Evropske unije in odločala o evropskem priznanju Kosova. Španija mu je nasprotovala, ker je imela, kot so rekli, "problem s Katalonijo".

 

Od začetka osamosvajanja do predsedovanja v Evropski uniji je minilo 18 let, kar je kratek čas, vleklo se je pa vseeno. Potrpežljivost sem svetoval tudi katalonskim prijateljem, ki sem jih obiskal dve leti nazaj, ko so organizirali referendum o samostojnosti. Slovenska država je nastala v metežu in vrvežu konca hladne vojne, ko je poleg Jugoslavije razpadla tudi Sovjetska zveza. Nobenega podobno usodnega dogodka ne vidim v času, ko se za samostojnost potegujejo Katalonci. To seveda ni razlog, zakaj si Katalonci ne bi prizadevali za samostojnost, predvsem pa to ni razlog, zakaj bi morala madridska vlada, ki se ponaša s svojo demokratičnostjo, na dolge zaporne kazni obsojati barcelonske voditelje, če so želeli preskusiti svoj politični program na referendumu. Res je sicer, da je z zapiranjem slovenskih osamosvojiteljev začela tudi beograjska oblast, njeno delo pa je pozneje opravila kar domača ljubljanska oblast. Zgodovina (od francoske revolucije do južnoafriškega Mandele) sicer uči, da zaporni nalogi (praviloma) ne dosežejo prvotnega namena.

 

Kataloncem se podobna vprašanja, kot so se zastavljala Slovencem (in piscu teh vrstic), zastavljajo skoraj trideset let pozneje. Od vseh vprašanj, ki smo si jih zastavljali v tistih davnih dneh, je bilo najpomembnejše vprašanje članstva v EU oz. položaja med evropskimi narodi. V čem je bistvo evropskega življenja in Evropske skupnosti oz. Evropske unije? Evropa je odpravila konflikt med narodno in evropsko identiteto. V EU se lahko - drugače kot v Jugoslaviji, kjer je jugoslovanska identiteta ogrožala slovensko identiteto - istočasno istovetimo s slovenstvom in z evropejstvom. Natančno enaka je situacija s Katalonci. Evropska unija bi morala dokazati moralno in politično premoč nad španskimi predsodki (in zapornimi nalogi). V tem pogledu je odhajajoči predsednik Evropske komisije Juncker dve leti nazaj naredil napako in medvedjo uslugo evropskemu vrednotnemu sistemu. Diskvalificiral je katalonsko privrženost Evropi oz. Katalonijo - v primeru, če bi postala samostojna - tako rekoč izgnal iz Evropske unije. Juncker seveda dobro razume, za kaj gre, pa še spominjati se mora, kako so v EU vstopale Slovenija, Češka, Slovaška, Estonija, Litva, Latvija in Hrvaška. Kot je znano, nismo čakali na Jugoslavijo, ČSSR ali Sovjetsko zvezo. Da v začetku devetdesetih let pri teh (avtoritarnih) mnogonarodnih sistemih ni bilo pravega navdušenja za samoodločbo, je znano in do neke mere razumljivo. Enako velja pravzaprav tudi za zahodne velesile: razpada Jugoslavije so se bale zaradi t.i. "domino efekta": če razpade Jugoslavija, so sklepali, bo to zgled za Sovjetsko zvezo, kjer imajo atomsko bombo, ta pa lahko pride v roke neodgovornim ljudem itn. Sprva so tako razmišljali tudi v Evropski uniji, nato pa so si, ko se je razpad Sovjetske zveze začel pri vrhu - v Rusiji -  premislili. Premišljevanje se je končalo leta 2002 oz. 2004, ko so osamosvojene države postale članice EU.

 

Pozneje so se razmere zaostrile. Ko je Slovenija predsedovala Evropskemu svetu (2008), jo je doletela deklaracija o neodvisnosti Kosovega. Ta nekdanja jugoslovanska pokrajina je imela za sabo tragično obdobje, ki sta ga prepoznala kot tragično tako Nato kot EU, pri mednarodnem priznanju pa so bile - posebej na evropski strani - težave. Medtem ko so Američani Hashima Thaçija spodbujali, naj pohiti, smo Evropejci proces priznavanja zavirali. Glavna nasprotnica priznanja Kosova je bila Španija, nekaj problemov pa so imeli še Ciper, Grčija, Romunija … S tem smo se ukvarjali zunanji ministri evropskega dela Kontaktne skupine (EU, Francije, Italije, Nemčije, Velike Britanije) januarja 2008 na tajnem sestanku na Brdu pri Kranju. Navsezadnje je velika večina evropskih držav Kosovo priznala in novo državo uvrstila v čakalno vrsto za širitev.

 

Aktualni slovenski zunanji minister Miro Cerar najbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror razglasil za notranjepolitični problem. Njegove izjave ga niso le postavile na napačno stran zgodovine, ampak so tudi neskladne z uradno politiko širitve z državami Zahodnega Balkana. Pri tem bi bila umestna še pripomba: ali Katalonija ne izpolnjuje pogojev za članstvo, kot jo izpolnjujejo druge države, ki so nastale na podlagi samoodločbe? Ali Katalonija namesto evropske civilne obleke potrebuje špansko uniformo?

 

Evropska unija se je znašla še v hujši zagati kot Cerar, saj obravnava Katalonijo kot kakšne ruske satelite - kot npr. Abhazijo, Južno Osetijo, Krim, Doneck ali Lugansk - ki jim dejansko ni mogoče priznati pravice do samostojnosti oz. neodvisnosti, saj pri njih ne gre za samostojnost in neodvisnost, ampak za priključitev k drugi državi. Evropska unija bi si potemtakem morala čim prej premisliti glede Katalonije, Slovenija pa bi jo lahko k temu premisleku spodbudila z intervencijo predsednika slovenske vlade na Evropskem svetu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
4
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
10
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,463
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,642
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,534
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,892
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,797
06/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,713
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,674
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,321
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,078
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 928