Komentar

Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?

Zunanji minister Miro Cerar najbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil za notranjepolitični problem. Njegove izjave ga niso le postavile na napačno stran zgodovine, ampak so tudi neskladne z uradno politiko širitve z državami Zahodnega Balkana. Evropska unija se je znašla še v hujši zagati kot Cerar, saj obravnava Katalonijo kot kakšne ruske satelite (npr. Krim), ki jim dejansko ni mogoče priznati pravice do samostojnosti oz. neodvisnosti, saj pri njih ne gre za samostojnost in neodvisnost, ampak za priključitev k drugi državi. Evropska unija bi si potemtakem morala čim prej premisliti glede Katalonije, Slovenija pa bi jo lahko k temu premisleku spodbudila z intervencijo predsednika slovenske vlade na Evropskem svetu.

20.10.2019 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Katalonija   Slovenija   SFRJ   Sovjetska zveza   Evropska unija   Juncker   neodvisnost

Evropska unija bi morala dokazati moralno in politično premoč nad španskimi predsodki (in zapornimi nalogi). Odhajajoči predsednik Evropske komisije Juncker je dve leti nazaj naredil napako in medvedjo uslugo evropskemu vrednotnemu sistemu. Diskvalificiral je katalonsko privrženost Evropi. Katalonijo je - v primeru, če bi postala samostojna - tako rekoč izgnal iz Evropske unije.

Skoraj trideset let nazaj (13. januarja 1990) sem v Delu objavil članek z naslovom "V Evropo prek Beograda ali Ljubljane?" V njem sem polemiziral s stališčem slovenske Zveze komunistov, kot ga je po kongresu decembra 1989 razložil Milan Kučan; mimogrede pa tudi s srbskim pravnikom Kosto Čavoškim, ki je leta 1983 skupaj z Vojislavom Koštunico objavil znamenito knjigo Stranački pluralizam ili monizam (Strankarski pluralizem ali monizem). Čavoški je bil kritik enopartijskega sistema, vendar branitelj enotnosti Jugoslavije in odločanja po načelu "en človek, en glas". Slovenski komunisti so zagovarjali "evropsko kakovost življenja s samoupravljanjem, socializmom in Jugoslavijo", nasprotovali pa so "prihodu avtoritarne desnice na oblast v slovenski družbi". Sklepal sem, da Jugoslavija (Beograd, Srbija) ne more biti navdušena nad vstopom v Evropo. Za Beograd, sem napisal, se "postavlja vprašanje izgube pristojnosti na račun evropskih središč in obenem tudi vprašanje izgube pristojnosti na račun republiških/nacionalnih središč, kot sta Zagreb in Ljubljana". "Če Evropa ni Evropa imperijev, ampak Evropa narodov, lahko vanjo vstopijo le narodi, in to vsak posebej", sem napisal skoraj trideset let nazaj. Napovedal sem osamosvojitev in neposredno, samostojno članstvo Slovenije v Evropski skupnosti. Dve leti po mojem članku je bila Slovenija mednarodno priznana država, deset let pozneje (2002) je končala pristopna pogajanja za članstvo v EU, čez pet let (2007) je bila v evru in v schengnu, naslednje leto pa je predsedovala Svetu Evropske unije in odločala o evropskem priznanju Kosova. Španija mu je nasprotovala, ker je imela, kot so rekli, "problem s Katalonijo".

 

Od začetka osamosvajanja do predsedovanja v Evropski uniji je minilo 18 let, kar je kratek čas, vleklo se je pa vseeno. Potrpežljivost sem svetoval tudi katalonskim prijateljem, ki sem jih obiskal dve leti nazaj, ko so organizirali referendum o samostojnosti. Slovenska država je nastala v metežu in vrvežu konca hladne vojne, ko je poleg Jugoslavije razpadla tudi Sovjetska zveza. Nobenega podobno usodnega dogodka ne vidim v času, ko se za samostojnost potegujejo Katalonci. To seveda ni razlog, zakaj si Katalonci ne bi prizadevali za samostojnost, predvsem pa to ni razlog, zakaj bi morala madridska vlada, ki se ponaša s svojo demokratičnostjo, na dolge zaporne kazni obsojati barcelonske voditelje, če so želeli preskusiti svoj politični program na referendumu. Res je sicer, da je z zapiranjem slovenskih osamosvojiteljev začela tudi beograjska oblast, njeno delo pa je pozneje opravila kar domača ljubljanska oblast. Zgodovina (od francoske revolucije do južnoafriškega Mandele) sicer uči, da zaporni nalogi (praviloma) ne dosežejo prvotnega namena.

 

Kataloncem se podobna vprašanja, kot so se zastavljala Slovencem (in piscu teh vrstic), zastavljajo skoraj trideset let pozneje. Od vseh vprašanj, ki smo si jih zastavljali v tistih davnih dneh, je bilo najpomembnejše vprašanje članstva v EU oz. položaja med evropskimi narodi. V čem je bistvo evropskega življenja in Evropske skupnosti oz. Evropske unije? Evropa je odpravila konflikt med narodno in evropsko identiteto. V EU se lahko - drugače kot v Jugoslaviji, kjer je jugoslovanska identiteta ogrožala slovensko identiteto - istočasno istovetimo s slovenstvom in z evropejstvom. Natančno enaka je situacija s Katalonci. Evropska unija bi morala dokazati moralno in politično premoč nad španskimi predsodki (in zapornimi nalogi). V tem pogledu je odhajajoči predsednik Evropske komisije Juncker dve leti nazaj naredil napako in medvedjo uslugo evropskemu vrednotnemu sistemu. Diskvalificiral je katalonsko privrženost Evropi oz. Katalonijo - v primeru, če bi postala samostojna - tako rekoč izgnal iz Evropske unije. Juncker seveda dobro razume, za kaj gre, pa še spominjati se mora, kako so v EU vstopale Slovenija, Češka, Slovaška, Estonija, Litva, Latvija in Hrvaška. Kot je znano, nismo čakali na Jugoslavijo, ČSSR ali Sovjetsko zvezo. Da v začetku devetdesetih let pri teh (avtoritarnih) mnogonarodnih sistemih ni bilo pravega navdušenja za samoodločbo, je znano in do neke mere razumljivo. Enako velja pravzaprav tudi za zahodne velesile: razpada Jugoslavije so se bale zaradi t.i. "domino efekta": če razpade Jugoslavija, so sklepali, bo to zgled za Sovjetsko zvezo, kjer imajo atomsko bombo, ta pa lahko pride v roke neodgovornim ljudem itn. Sprva so tako razmišljali tudi v Evropski uniji, nato pa so si, ko se je razpad Sovjetske zveze začel pri vrhu - v Rusiji -  premislili. Premišljevanje se je končalo leta 2002 oz. 2004, ko so osamosvojene države postale članice EU.

 

Pozneje so se razmere zaostrile. Ko je Slovenija predsedovala Evropskemu svetu (2008), jo je doletela deklaracija o neodvisnosti Kosovega. Ta nekdanja jugoslovanska pokrajina je imela za sabo tragično obdobje, ki sta ga prepoznala kot tragično tako Nato kot EU, pri mednarodnem priznanju pa so bile - posebej na evropski strani - težave. Medtem ko so Američani Hashima Thaçija spodbujali, naj pohiti, smo Evropejci proces priznavanja zavirali. Glavna nasprotnica priznanja Kosova je bila Španija, nekaj problemov pa so imeli še Ciper, Grčija, Romunija … S tem smo se ukvarjali zunanji ministri evropskega dela Kontaktne skupine (EU, Francije, Italije, Nemčije, Velike Britanije) januarja 2008 na tajnem sestanku na Brdu pri Kranju. Navsezadnje je velika večina evropskih držav Kosovo priznala in novo državo uvrstila v čakalno vrsto za širitev.

 

Aktualni slovenski zunanji minister Miro Cerar najbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror razglasil za notranjepolitični problem. Njegove izjave ga niso le postavile na napačno stran zgodovine, ampak so tudi neskladne z uradno politiko širitve z državami Zahodnega Balkana. Pri tem bi bila umestna še pripomba: ali Katalonija ne izpolnjuje pogojev za članstvo, kot jo izpolnjujejo druge države, ki so nastale na podlagi samoodločbe? Ali Katalonija namesto evropske civilne obleke potrebuje špansko uniformo?

 

Evropska unija se je znašla še v hujši zagati kot Cerar, saj obravnava Katalonijo kot kakšne ruske satelite - kot npr. Abhazijo, Južno Osetijo, Krim, Doneck ali Lugansk - ki jim dejansko ni mogoče priznati pravice do samostojnosti oz. neodvisnosti, saj pri njih ne gre za samostojnost in neodvisnost, ampak za priključitev k drugi državi. Evropska unija bi si potemtakem morala čim prej premisliti glede Katalonije, Slovenija pa bi jo lahko k temu premisleku spodbudila z intervencijo predsednika slovenske vlade na Evropskem svetu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
0
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,318
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,168
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,103
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,768
05/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,267
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,146
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 933
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,011
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,223
10/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,672