Komentar

Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?

Zunanji minister Miro Cerar najbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil za notranjepolitični problem. Njegove izjave ga niso le postavile na napačno stran zgodovine, ampak so tudi neskladne z uradno politiko širitve z državami Zahodnega Balkana. Evropska unija se je znašla še v hujši zagati kot Cerar, saj obravnava Katalonijo kot kakšne ruske satelite (npr. Krim), ki jim dejansko ni mogoče priznati pravice do samostojnosti oz. neodvisnosti, saj pri njih ne gre za samostojnost in neodvisnost, ampak za priključitev k drugi državi. Evropska unija bi si potemtakem morala čim prej premisliti glede Katalonije, Slovenija pa bi jo lahko k temu premisleku spodbudila z intervencijo predsednika slovenske vlade na Evropskem svetu.

20.10.2019 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Katalonija   Slovenija   SFRJ   Sovjetska zveza   Evropska unija   Juncker   neodvisnost

Evropska unija bi morala dokazati moralno in politično premoč nad španskimi predsodki (in zapornimi nalogi). Odhajajoči predsednik Evropske komisije Juncker je dve leti nazaj naredil napako in medvedjo uslugo evropskemu vrednotnemu sistemu. Diskvalificiral je katalonsko privrženost Evropi. Katalonijo je - v primeru, če bi postala samostojna - tako rekoč izgnal iz Evropske unije.

Skoraj trideset let nazaj (13. januarja 1990) sem v Delu objavil članek z naslovom "V Evropo prek Beograda ali Ljubljane?" V njem sem polemiziral s stališčem slovenske Zveze komunistov, kot ga je po kongresu decembra 1989 razložil Milan Kučan; mimogrede pa tudi s srbskim pravnikom Kosto Čavoškim, ki je leta 1983 skupaj z Vojislavom Koštunico objavil znamenito knjigo Stranački pluralizam ili monizam (Strankarski pluralizem ali monizem). Čavoški je bil kritik enopartijskega sistema, vendar branitelj enotnosti Jugoslavije in odločanja po načelu "en človek, en glas". Slovenski komunisti so zagovarjali "evropsko kakovost življenja s samoupravljanjem, socializmom in Jugoslavijo", nasprotovali pa so "prihodu avtoritarne desnice na oblast v slovenski družbi". Sklepal sem, da Jugoslavija (Beograd, Srbija) ne more biti navdušena nad vstopom v Evropo. Za Beograd, sem napisal, se "postavlja vprašanje izgube pristojnosti na račun evropskih središč in obenem tudi vprašanje izgube pristojnosti na račun republiških/nacionalnih središč, kot sta Zagreb in Ljubljana". "Če Evropa ni Evropa imperijev, ampak Evropa narodov, lahko vanjo vstopijo le narodi, in to vsak posebej", sem napisal skoraj trideset let nazaj. Napovedal sem osamosvojitev in neposredno, samostojno članstvo Slovenije v Evropski skupnosti. Dve leti po mojem članku je bila Slovenija mednarodno priznana država, deset let pozneje (2002) je končala pristopna pogajanja za članstvo v EU, čez pet let (2007) je bila v evru in v schengnu, naslednje leto pa je predsedovala Svetu Evropske unije in odločala o evropskem priznanju Kosova. Španija mu je nasprotovala, ker je imela, kot so rekli, "problem s Katalonijo".

 

Od začetka osamosvajanja do predsedovanja v Evropski uniji je minilo 18 let, kar je kratek čas, vleklo se je pa vseeno. Potrpežljivost sem svetoval tudi katalonskim prijateljem, ki sem jih obiskal dve leti nazaj, ko so organizirali referendum o samostojnosti. Slovenska država je nastala v metežu in vrvežu konca hladne vojne, ko je poleg Jugoslavije razpadla tudi Sovjetska zveza. Nobenega podobno usodnega dogodka ne vidim v času, ko se za samostojnost potegujejo Katalonci. To seveda ni razlog, zakaj si Katalonci ne bi prizadevali za samostojnost, predvsem pa to ni razlog, zakaj bi morala madridska vlada, ki se ponaša s svojo demokratičnostjo, na dolge zaporne kazni obsojati barcelonske voditelje, če so želeli preskusiti svoj politični program na referendumu. Res je sicer, da je z zapiranjem slovenskih osamosvojiteljev začela tudi beograjska oblast, njeno delo pa je pozneje opravila kar domača ljubljanska oblast. Zgodovina (od francoske revolucije do južnoafriškega Mandele) sicer uči, da zaporni nalogi (praviloma) ne dosežejo prvotnega namena.

 

Kataloncem se podobna vprašanja, kot so se zastavljala Slovencem (in piscu teh vrstic), zastavljajo skoraj trideset let pozneje. Od vseh vprašanj, ki smo si jih zastavljali v tistih davnih dneh, je bilo najpomembnejše vprašanje članstva v EU oz. položaja med evropskimi narodi. V čem je bistvo evropskega življenja in Evropske skupnosti oz. Evropske unije? Evropa je odpravila konflikt med narodno in evropsko identiteto. V EU se lahko - drugače kot v Jugoslaviji, kjer je jugoslovanska identiteta ogrožala slovensko identiteto - istočasno istovetimo s slovenstvom in z evropejstvom. Natančno enaka je situacija s Katalonci. Evropska unija bi morala dokazati moralno in politično premoč nad španskimi predsodki (in zapornimi nalogi). V tem pogledu je odhajajoči predsednik Evropske komisije Juncker dve leti nazaj naredil napako in medvedjo uslugo evropskemu vrednotnemu sistemu. Diskvalificiral je katalonsko privrženost Evropi oz. Katalonijo - v primeru, če bi postala samostojna - tako rekoč izgnal iz Evropske unije. Juncker seveda dobro razume, za kaj gre, pa še spominjati se mora, kako so v EU vstopale Slovenija, Češka, Slovaška, Estonija, Litva, Latvija in Hrvaška. Kot je znano, nismo čakali na Jugoslavijo, ČSSR ali Sovjetsko zvezo. Da v začetku devetdesetih let pri teh (avtoritarnih) mnogonarodnih sistemih ni bilo pravega navdušenja za samoodločbo, je znano in do neke mere razumljivo. Enako velja pravzaprav tudi za zahodne velesile: razpada Jugoslavije so se bale zaradi t.i. "domino efekta": če razpade Jugoslavija, so sklepali, bo to zgled za Sovjetsko zvezo, kjer imajo atomsko bombo, ta pa lahko pride v roke neodgovornim ljudem itn. Sprva so tako razmišljali tudi v Evropski uniji, nato pa so si, ko se je razpad Sovjetske zveze začel pri vrhu - v Rusiji -  premislili. Premišljevanje se je končalo leta 2002 oz. 2004, ko so osamosvojene države postale članice EU.

 

Pozneje so se razmere zaostrile. Ko je Slovenija predsedovala Evropskemu svetu (2008), jo je doletela deklaracija o neodvisnosti Kosovega. Ta nekdanja jugoslovanska pokrajina je imela za sabo tragično obdobje, ki sta ga prepoznala kot tragično tako Nato kot EU, pri mednarodnem priznanju pa so bile - posebej na evropski strani - težave. Medtem ko so Američani Hashima Thaçija spodbujali, naj pohiti, smo Evropejci proces priznavanja zavirali. Glavna nasprotnica priznanja Kosova je bila Španija, nekaj problemov pa so imeli še Ciper, Grčija, Romunija … S tem smo se ukvarjali zunanji ministri evropskega dela Kontaktne skupine (EU, Francije, Italije, Nemčije, Velike Britanije) januarja 2008 na tajnem sestanku na Brdu pri Kranju. Navsezadnje je velika večina evropskih držav Kosovo priznala in novo državo uvrstila v čakalno vrsto za širitev.

 

Aktualni slovenski zunanji minister Miro Cerar najbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror razglasil za notranjepolitični problem. Njegove izjave ga niso le postavile na napačno stran zgodovine, ampak so tudi neskladne z uradno politiko širitve z državami Zahodnega Balkana. Pri tem bi bila umestna še pripomba: ali Katalonija ne izpolnjuje pogojev za članstvo, kot jo izpolnjujejo druge države, ki so nastale na podlagi samoodločbe? Ali Katalonija namesto evropske civilne obleke potrebuje špansko uniformo?

 

Evropska unija se je znašla še v hujši zagati kot Cerar, saj obravnava Katalonijo kot kakšne ruske satelite - kot npr. Abhazijo, Južno Osetijo, Krim, Doneck ali Lugansk - ki jim dejansko ni mogoče priznati pravice do samostojnosti oz. neodvisnosti, saj pri njih ne gre za samostojnost in neodvisnost, ampak za priključitev k drugi državi. Evropska unija bi si potemtakem morala čim prej premisliti glede Katalonije, Slovenija pa bi jo lahko k temu premisleku spodbudila z intervencijo predsednika slovenske vlade na Evropskem svetu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
6
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.766
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.577
03/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.442
04/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 1.327
05/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.449
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.374
07/
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
Andrej Capobianco
Ogledov: 816
08/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.054
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 910
10/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.837