Komentar

Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?

Zunanji minister Miro Cerar najbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil za notranjepolitični problem. Njegove izjave ga niso le postavile na napačno stran zgodovine, ampak so tudi neskladne z uradno politiko širitve z državami Zahodnega Balkana. Evropska unija se je znašla še v hujši zagati kot Cerar, saj obravnava Katalonijo kot kakšne ruske satelite (npr. Krim), ki jim dejansko ni mogoče priznati pravice do samostojnosti oz. neodvisnosti, saj pri njih ne gre za samostojnost in neodvisnost, ampak za priključitev k drugi državi. Evropska unija bi si potemtakem morala čim prej premisliti glede Katalonije, Slovenija pa bi jo lahko k temu premisleku spodbudila z intervencijo predsednika slovenske vlade na Evropskem svetu.

20.10.2019 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Katalonija   Slovenija   SFRJ   Sovjetska zveza   Evropska unija   Juncker   neodvisnost

Evropska unija bi morala dokazati moralno in politično premoč nad španskimi predsodki (in zapornimi nalogi). Odhajajoči predsednik Evropske komisije Juncker je dve leti nazaj naredil napako in medvedjo uslugo evropskemu vrednotnemu sistemu. Diskvalificiral je katalonsko privrženost Evropi. Katalonijo je - v primeru, če bi postala samostojna - tako rekoč izgnal iz Evropske unije.

Skoraj trideset let nazaj (13. januarja 1990) sem v Delu objavil članek z naslovom "V Evropo prek Beograda ali Ljubljane?" V njem sem polemiziral s stališčem slovenske Zveze komunistov, kot ga je po kongresu decembra 1989 razložil Milan Kučan; mimogrede pa tudi s srbskim pravnikom Kosto Čavoškim, ki je leta 1983 skupaj z Vojislavom Koštunico objavil znamenito knjigo Stranački pluralizam ili monizam (Strankarski pluralizem ali monizem). Čavoški je bil kritik enopartijskega sistema, vendar branitelj enotnosti Jugoslavije in odločanja po načelu "en človek, en glas". Slovenski komunisti so zagovarjali "evropsko kakovost življenja s samoupravljanjem, socializmom in Jugoslavijo", nasprotovali pa so "prihodu avtoritarne desnice na oblast v slovenski družbi". Sklepal sem, da Jugoslavija (Beograd, Srbija) ne more biti navdušena nad vstopom v Evropo. Za Beograd, sem napisal, se "postavlja vprašanje izgube pristojnosti na račun evropskih središč in obenem tudi vprašanje izgube pristojnosti na račun republiških/nacionalnih središč, kot sta Zagreb in Ljubljana". "Če Evropa ni Evropa imperijev, ampak Evropa narodov, lahko vanjo vstopijo le narodi, in to vsak posebej", sem napisal skoraj trideset let nazaj. Napovedal sem osamosvojitev in neposredno, samostojno članstvo Slovenije v Evropski skupnosti. Dve leti po mojem članku je bila Slovenija mednarodno priznana država, deset let pozneje (2002) je končala pristopna pogajanja za članstvo v EU, čez pet let (2007) je bila v evru in v schengnu, naslednje leto pa je predsedovala Svetu Evropske unije in odločala o evropskem priznanju Kosova. Španija mu je nasprotovala, ker je imela, kot so rekli, "problem s Katalonijo".

 

Od začetka osamosvajanja do predsedovanja v Evropski uniji je minilo 18 let, kar je kratek čas, vleklo se je pa vseeno. Potrpežljivost sem svetoval tudi katalonskim prijateljem, ki sem jih obiskal dve leti nazaj, ko so organizirali referendum o samostojnosti. Slovenska država je nastala v metežu in vrvežu konca hladne vojne, ko je poleg Jugoslavije razpadla tudi Sovjetska zveza. Nobenega podobno usodnega dogodka ne vidim v času, ko se za samostojnost potegujejo Katalonci. To seveda ni razlog, zakaj si Katalonci ne bi prizadevali za samostojnost, predvsem pa to ni razlog, zakaj bi morala madridska vlada, ki se ponaša s svojo demokratičnostjo, na dolge zaporne kazni obsojati barcelonske voditelje, če so želeli preskusiti svoj politični program na referendumu. Res je sicer, da je z zapiranjem slovenskih osamosvojiteljev začela tudi beograjska oblast, njeno delo pa je pozneje opravila kar domača ljubljanska oblast. Zgodovina (od francoske revolucije do južnoafriškega Mandele) sicer uči, da zaporni nalogi (praviloma) ne dosežejo prvotnega namena.

 

Kataloncem se podobna vprašanja, kot so se zastavljala Slovencem (in piscu teh vrstic), zastavljajo skoraj trideset let pozneje. Od vseh vprašanj, ki smo si jih zastavljali v tistih davnih dneh, je bilo najpomembnejše vprašanje članstva v EU oz. položaja med evropskimi narodi. V čem je bistvo evropskega življenja in Evropske skupnosti oz. Evropske unije? Evropa je odpravila konflikt med narodno in evropsko identiteto. V EU se lahko - drugače kot v Jugoslaviji, kjer je jugoslovanska identiteta ogrožala slovensko identiteto - istočasno istovetimo s slovenstvom in z evropejstvom. Natančno enaka je situacija s Katalonci. Evropska unija bi morala dokazati moralno in politično premoč nad španskimi predsodki (in zapornimi nalogi). V tem pogledu je odhajajoči predsednik Evropske komisije Juncker dve leti nazaj naredil napako in medvedjo uslugo evropskemu vrednotnemu sistemu. Diskvalificiral je katalonsko privrženost Evropi oz. Katalonijo - v primeru, če bi postala samostojna - tako rekoč izgnal iz Evropske unije. Juncker seveda dobro razume, za kaj gre, pa še spominjati se mora, kako so v EU vstopale Slovenija, Češka, Slovaška, Estonija, Litva, Latvija in Hrvaška. Kot je znano, nismo čakali na Jugoslavijo, ČSSR ali Sovjetsko zvezo. Da v začetku devetdesetih let pri teh (avtoritarnih) mnogonarodnih sistemih ni bilo pravega navdušenja za samoodločbo, je znano in do neke mere razumljivo. Enako velja pravzaprav tudi za zahodne velesile: razpada Jugoslavije so se bale zaradi t.i. "domino efekta": če razpade Jugoslavija, so sklepali, bo to zgled za Sovjetsko zvezo, kjer imajo atomsko bombo, ta pa lahko pride v roke neodgovornim ljudem itn. Sprva so tako razmišljali tudi v Evropski uniji, nato pa so si, ko se je razpad Sovjetske zveze začel pri vrhu - v Rusiji -  premislili. Premišljevanje se je končalo leta 2002 oz. 2004, ko so osamosvojene države postale članice EU.

 

Pozneje so se razmere zaostrile. Ko je Slovenija predsedovala Evropskemu svetu (2008), jo je doletela deklaracija o neodvisnosti Kosovega. Ta nekdanja jugoslovanska pokrajina je imela za sabo tragično obdobje, ki sta ga prepoznala kot tragično tako Nato kot EU, pri mednarodnem priznanju pa so bile - posebej na evropski strani - težave. Medtem ko so Američani Hashima Thaçija spodbujali, naj pohiti, smo Evropejci proces priznavanja zavirali. Glavna nasprotnica priznanja Kosova je bila Španija, nekaj problemov pa so imeli še Ciper, Grčija, Romunija … S tem smo se ukvarjali zunanji ministri evropskega dela Kontaktne skupine (EU, Francije, Italije, Nemčije, Velike Britanije) januarja 2008 na tajnem sestanku na Brdu pri Kranju. Navsezadnje je velika večina evropskih držav Kosovo priznala in novo državo uvrstila v čakalno vrsto za širitev.

 

Aktualni slovenski zunanji minister Miro Cerar najbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror razglasil za notranjepolitični problem. Njegove izjave ga niso le postavile na napačno stran zgodovine, ampak so tudi neskladne z uradno politiko širitve z državami Zahodnega Balkana. Pri tem bi bila umestna še pripomba: ali Katalonija ne izpolnjuje pogojev za članstvo, kot jo izpolnjujejo druge države, ki so nastale na podlagi samoodločbe? Ali Katalonija namesto evropske civilne obleke potrebuje špansko uniformo?

 

Evropska unija se je znašla še v hujši zagati kot Cerar, saj obravnava Katalonijo kot kakšne ruske satelite - kot npr. Abhazijo, Južno Osetijo, Krim, Doneck ali Lugansk - ki jim dejansko ni mogoče priznati pravice do samostojnosti oz. neodvisnosti, saj pri njih ne gre za samostojnost in neodvisnost, ampak za priključitev k drugi državi. Evropska unija bi si potemtakem morala čim prej premisliti glede Katalonije, Slovenija pa bi jo lahko k temu premisleku spodbudila z intervencijo predsednika slovenske vlade na Evropskem svetu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
1
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.413
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.174
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.537
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.239
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.132
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.893
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.188
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.071
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.756
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.489