Z besedo impeachment se bomo v prihodnjih tednih srečevali še pogosteje. Tega angleškega izraza v slovenskem jeziku brez dodatne razlage ni lahko opredeliti. Običajno ga sicer prevajamo kot (ustavno) obtožbo. V mislih imamo sicer obtožbo posebne vrste, pravzaprav proces. Gre za obtožbo zakonodajnega telesa zoper vladnega funkcionarja. Ta se je moral res pošteno pregrešiti zoper ustavo in zakone dotične države. V konkretnem primeru gre za impeachment zoper ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Priče smo pravzaprav prvi fazi procesa – preiskavi, ki poteka v odborih Predstavniškega doma Kongresa. Začela se je pred tedni, v mesecu septembru. Te dni je deležna dodatnih pospeškov, ki kažejo, da se proces lahko kmalu prevesi v novo fazo – v oblikovanje oziroma izglasovanje konkretne obtožnice s strani Predstavniškega doma. 

V prvem letu Trumpovega mandata se je  impeachment sicer pogosto omenjalo. Predsednik Trump je s svojimi, milo rečeno, neobičajnimi in včasih tudi vprašljivimi potezami vseskozi razburjal demokratske kongresnike in njihove volivce. Vendar so bile to prazne grožnje. Republikanska stranka je namreč poleg Bele hiše obvladovala tudi oba domova Kongresa. Oba pa igrata pri impeachmentu pomembni, pravzaprav ključni vlogi. Stvari so se spremenile po zadnjih kongresnih volitvah, ki so Demokratom prinesle večino v Predstavniškem domu, Republikanci pa so zadržali oziroma povečali večino v Senatu. Demokratska večina v Predstavniškem domu se je torej teoretično znašla v poziciji, da lahko izglasuje otožnico zoper predsednika. Dejansko pa so bile njihove vrste glede impeachmenta vse prej kot enotne. Lepo število na čelu s predsednico Predstavniškega doma Nancy Pelosi nad njim ni bila navdušena. Proces bi namreč pobral veliko energije, ki bi jo bilo moč porabiti kje drugje. Dodatno bi razdelil že itak zelo razdvojeno ameriško javnost, poleg tega pa je bil njegov končni rezultat dokaj jasen. Dvotretjinske večine v Senatu, potrebne za obsodbo predsednika in odstranitev s položaja, namreč ni bilo. Pravzaprav je bil vprašljiv tudi rezultat glasovanja v Predstavniškem domu. Demokratski poslanci iz zveznih držav z močno podporo Trumpu so se bali za svojo izvolitev na naslednjih volitvah, če bi se izpostavili. 

S Trumpom se sicer strinjam, da bi morala Evropa za svojo varnost prispevati več, drugače pa do njega ne gojim kakšnih simpatij. In to predvsem zaradi njegovih stališč do EU in čezatlantskega sodelovanja ter do liberalnega mednarodnega reda. Sem pa zoper impeachment. Iz podobnih razlogov kot Pelosijeva. Z impeachmentom oziroma obtožbo bi se pravzaprav tudi izničil rezultat zadnjih volitev. In te je Trump dobil na zakonit način, pa če nam je to všeč ali ne. Med svojimi zvestimi privrženci bi izpadel kot mučenik. Prav je, da z oblasti odide na isti način, kot se je nanjo povzpel – preko volitev, po volji volivcev. Res pa je tudi, da je impeachment del ameriške demokracije, nadzora zakonodajne nad izvršilno oblastjo oziroma njeno zlorabo. In če do njega pride, je to dokaz, da sistem deluje.

Tudi pri impeachmentu imajo volivci vse prej kot zanemarljivo vlogo. Kljub pojmom kot so preiskava in obtožnica (v Predstavniškem domu) ter sojenje in sodba (v Senatu) ne gre za sodni, ampak za politični proces. In v politiki so volivci in javno mnenje pomembni. Ravno zaradi pritiska demokratskih poslancev in njihovih volivcev je bila Pelosijeva, ko Trump s svojimi vprašljivimi potezami ni prenehal, na koncu prisiljena v začetek formalne preiskave njegovega početja. Med preiskavo, v kateri kljub nasprotovanju Trumpa sodelujejo funkcionarji njegove administracije, so začele prihajati na dan zanj neprijetne podrobnosti. K temu so pripomogli tudi žvižgači. Poleg tega so federalna sodišča sprejela za predsednika nekaj neugodnih odločitev. Za nameček predsednik ne obvladuje več tako popolno kot v preteklosti konservativnih medijev in kot višek je vse pogosteje slišati kritike republikanskih kongresnikov na čelu s predsednikom Senata McConnellom. Posledično je javna podpora impeachmentu, ki je mesece stopicala na mestu, začela rasti in se začela približevati 50 %. Ne izključujejo je niti nekateri Republikanci oziroma republikanski kongresniki.

Zanimivo, da so sodu izbile dno poteze ameriškega predsednika na zunanjepolitičnem področju (Ukrajina, Sirija, zasedanje G-7). V razgovoru z ukrajinskim predsednikom naj bi Trump vojaško pomoč Ukrajini v višini 400 milijonov dolarjev (ki jo je odobril Kongres) pogojeval z ukrajinsko preiskavo njegovega političnega nasprotnika, demokratskega predsedniškega kandidata Bidna oziroma njegovega sina. Tujo državo naj bi vpletal v ameriške volitve. Iz severne Sirije je umaknil ameriške vojake in izdal Kurde, zaveznike v vojni zoper Islamsko državo. Kaj lahko, da se bodo aktivnosti njihovih borcev zaradi tega spet okrepile. Okrepila se je tudi ruska, turška in iranska vloga v Siriji oziroma na Bližnjem vzhodu. O tem smo pisali nedavno. Za kraj prihodnjega srečanja G-7 pa je Trump izbral kar svoje golf igrišče Doral na Floridi, čeprav z jim povezana podjetja ne bi smela služiti na račun njegove funkcije. 

Ankete javnega mnenja seveda budno spremljajo tako Demokrati kot Republikanci s predsednikom na čelu. Vsi si želijo volilnega uspeha. Z rezultati zadnjih anket opogumljeni Demokrati lahko kaj hitro, še letos, preidejo na glasovanje v Predstavniškem domu o členih obtožnice o predsednikovi zlorabi oblasti. Ne ker bi verjeli, da bo Trump na koncu obsojen, ampak ker menijo, da s tem nadalje slabijo njegov položaj pred volitvami prihodnje leto. Samega Trumpa se ob tem vendarle loteva zaskrbljenost in določena nervoza. Če je še pred meseci ob omenjanju impeachmenta zamahoval z roko, sedaj temu ni več tako. Republikanske člane Kongresa poziva na odločnejšo podporo in vsaj delno upošteva njihove kritike. Nazaj se je povlekel, kar zanj ni značilno, glede kraja sestanka G-7. Tudi v Siriji, izgleda, bo na koncu ostalo nekaj ameriških vojakov.

Trumpov položaj zaenkrat ni ogrožen. Impeachement je v Senatu še naprej obsojen na neuspeh. Pod pogojem, da s svojimi potezami ne bo več spravljal v slabo voljo in zadrego republikanskih kongresnikov, da bodo ti enotni, in da javna podpora impeachmentu ne bo še naprej rasla in krepko prerasla 50 %.

Vendar je pri Trumpu in v zvezi z njim vse - nepredvidljivo.