Komentar

Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo

Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako Demokrati kot Republikanci s predsednikom Trumpom na čelu. Z rezultati zadnjih anket opogumljeni Demokrati lahko še letos preidejo na glasovanje v Predstavniškem domu o členih obtožnice o predsednikovi zlorabi oblasti. Pa ne zato, ker bi verjeli, da bo Trump na koncu obsojen, pač pa zato, ker menijo, da s tem nadalje slabijo njegov položaj pred predsedniškimi volitvami novembra 2020.

23.10.2019 22:04
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Donald Trump   impeachment   Združene države Amerike   Kongres   senat   Ukrajina   Sirija   Demokrati   Republikanci

Kljub povsem pravnim izrazom (preiskava, obtožnica, sojenj, sodba) pri impeachmentu ne gre za sodni, ampak za politični proces. In v politiki so volivci in javno mnenje pomembni.

Z besedo impeachment se bomo v prihodnjih tednih srečevali še pogosteje. Tega angleškega izraza v slovenskem jeziku brez dodatne razlage ni lahko opredeliti. Običajno ga sicer prevajamo kot (ustavno) obtožbo. V mislih imamo sicer obtožbo posebne vrste, pravzaprav proces. Gre za obtožbo zakonodajnega telesa zoper vladnega funkcionarja. Ta se je moral res pošteno pregrešiti zoper ustavo in zakone dotične države. V konkretnem primeru gre za impeachment zoper ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Priče smo pravzaprav prvi fazi procesa – preiskavi, ki poteka v odborih Predstavniškega doma Kongresa. Začela se je pred tedni, v mesecu septembru. Te dni je deležna dodatnih pospeškov, ki kažejo, da se proces lahko kmalu prevesi v novo fazo – v oblikovanje oziroma izglasovanje konkretne obtožnice s strani Predstavniškega doma

 

V prvem letu Trumpovega mandata se je  impeachment sicer pogosto omenjalo. Predsednik Trump je s svojimi, milo rečeno, neobičajnimi in včasih tudi vprašljivimi potezami vseskozi razburjal demokratske kongresnike in njihove volivce. Vendar so bile to prazne grožnje. Republikanska stranka je namreč poleg Bele hiše obvladovala tudi oba domova Kongresa. Oba pa igrata pri impeachmentu pomembni, pravzaprav ključni vlogi. Stvari so se spremenile po zadnjih kongresnih volitvah, ki so Demokratom prinesle večino v Predstavniškem domu, Republikanci pa so zadržali oziroma povečali večino v Senatu. Demokratska večina v Predstavniškem domu se je torej teoretično znašla v poziciji, da lahko izglasuje otožnico zoper predsednika. Dejansko pa so bile njihove vrste glede impeachmenta vse prej kot enotne. Lepo število na čelu s predsednico Predstavniškega doma Nancy Pelosi nad njim ni bila navdušena. Proces bi namreč pobral veliko energije, ki bi jo bilo moč porabiti kje drugje. Dodatno bi razdelil že itak zelo razdvojeno ameriško javnost, poleg tega pa je bil njegov končni rezultat dokaj jasen. Dvotretjinske večine v Senatu, potrebne za obsodbo predsednika in odstranitev s položaja, namreč ni bilo. Pravzaprav je bil vprašljiv tudi rezultat glasovanja v Predstavniškem domu. Demokratski poslanci iz zveznih držav z močno podporo Trumpu so se bali za svojo izvolitev na naslednjih volitvah, če bi se izpostavili. 

 

S Trumpom se sicer strinjam, da bi morala Evropa za svojo varnost prispevati več, drugače pa do njega ne gojim kakšnih simpatij. In to predvsem zaradi njegovih stališč do EU in čezatlantskega sodelovanja ter do liberalnega mednarodnega reda. Sem pa zoper impeachment. Iz podobnih razlogov kot Pelosijeva. Z impeachmentom oziroma obtožbo bi se pravzaprav tudi izničil rezultat zadnjih volitev. In te je Trump dobil na zakonit način, pa če nam je to všeč ali ne. Med svojimi zvestimi privrženci bi izpadel kot mučenik. Prav je, da z oblasti odide na isti način, kot se je nanjo povzpel – preko volitev, po volji volivcev. Res pa je tudi, da je impeachment del ameriške demokracije, nadzora zakonodajne nad izvršilno oblastjo oziroma njeno zlorabo. In če do njega pride, je to dokaz, da sistem deluje.

 

Tudi pri impeachmentu imajo volivci vse prej kot zanemarljivo vlogo. Kljub pojmom kot so preiskava in obtožnica (v Predstavniškem domu) ter sojenje in sodba (v Senatu) ne gre za sodni, ampak za politični proces. In v politiki so volivci in javno mnenje pomembni. Ravno zaradi pritiska demokratskih poslancev in njihovih volivcev je bila Pelosijeva, ko Trump s svojimi vprašljivimi potezami ni prenehal, na koncu prisiljena v začetek formalne preiskave njegovega početja. Med preiskavo, v kateri kljub nasprotovanju Trumpa sodelujejo funkcionarji njegove administracije, so začele prihajati na dan zanj neprijetne podrobnosti. K temu so pripomogli tudi žvižgači. Poleg tega so federalna sodišča sprejela za predsednika nekaj neugodnih odločitev. Za nameček predsednik ne obvladuje več tako popolno kot v preteklosti konservativnih medijev in kot višek je vse pogosteje slišati kritike republikanskih kongresnikov na čelu s predsednikom Senata McConnellom. Posledično je javna podpora impeachmentu, ki je mesece stopicala na mestu, začela rasti in se začela približevati 50 %. Ne izključujejo je niti nekateri Republikanci oziroma republikanski kongresniki.

 

Zanimivo, da so sodu izbile dno poteze ameriškega predsednika na zunanjepolitičnem področju (Ukrajina, Sirija, zasedanje G-7). V razgovoru z ukrajinskim predsednikom naj bi Trump vojaško pomoč Ukrajini v višini 400 milijonov dolarjev (ki jo je odobril Kongres) pogojeval z ukrajinsko preiskavo njegovega političnega nasprotnika, demokratskega predsedniškega kandidata Bidna oziroma njegovega sina. Tujo državo naj bi vpletal v ameriške volitve. Iz severne Sirije je umaknil ameriške vojake in izdal Kurde, zaveznike v vojni zoper Islamsko državo. Kaj lahko, da se bodo aktivnosti njihovih borcev zaradi tega spet okrepile. Okrepila se je tudi ruska, turška in iranska vloga v Siriji oziroma na Bližnjem vzhodu. O tem smo pisali nedavno. Za kraj prihodnjega srečanja G-7 pa je Trump izbral kar svoje golf igrišče Doral na Floridi, čeprav z jim povezana podjetja ne bi smela služiti na račun njegove funkcije. 

 

Ankete javnega mnenja seveda budno spremljajo tako Demokrati kot Republikanci s predsednikom na čelu. Vsi si želijo volilnega uspeha. Z rezultati zadnjih anket opogumljeni Demokrati lahko kaj hitro, še letos, preidejo na glasovanje v Predstavniškem domu o členih obtožnice o predsednikovi zlorabi oblasti. Ne ker bi verjeli, da bo Trump na koncu obsojen, ampak ker menijo, da s tem nadalje slabijo njegov položaj pred volitvami prihodnje leto. Samega Trumpa se ob tem vendarle loteva zaskrbljenost in določena nervoza. Če je še pred meseci ob omenjanju impeachmenta zamahoval z roko, sedaj temu ni več tako. Republikanske člane Kongresa poziva na odločnejšo podporo in vsaj delno upošteva njihove kritike. Nazaj se je povlekel, kar zanj ni značilno, glede kraja sestanka G-7. Tudi v Siriji, izgleda, bo na koncu ostalo nekaj ameriških vojakov.

 

Trumpov položaj zaenkrat ni ogrožen. Impeachement je v Senatu še naprej obsojen na neuspeh. Pod pogojem, da s svojimi potezami ne bo več spravljal v slabo voljo in zadrego republikanskih kongresnikov, da bodo ti enotni, in da javna podpora impeachmentu ne bo še naprej rasla in krepko prerasla 50 %.

 

Vendar je pri Trumpu in v zvezi z njim vse - nepredvidljivo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
3
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.563
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.841
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.527
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.827
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.108
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.487
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.517
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.061
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 829
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 746